Demokratska suša in Hillaryjine obvoznice

New York – Demokratska stranka namerava prihodnjo volilno jesen jurišati tako na zvezni kongres kot na lokalne oblasti. Splošna nejevolja nad Donaldom Trumpom ji gre na roko, toda kot kaže, ima težave z zbiranjem denarja. Če gre verjeti obtožbam z desnice, bi morali vprašati za nasvet Hillary Clinton.

Republikanski poslanec Pete Sessions je bil v Dallasu lani ponovno izvoljen s kar 71 odstotki glasov, in to v okrožju, v katerem je Hillary Clinton premagala Trumpa za tri odstotne točke. Izkušeni politik ni imel resne konkurence, demokrati pa sploh niso imeli protikandidata. Novembra prihodnje leto jih bo kar deset. Ob pričakovanju velikega zasuka volilnega telesa na levo se številni novopečeni demokratski politiki ne pojavljajo samo v okrožjih, kjer se je Hillary Clinton lani dobro odrezala, pač pa v tistih delih konservativnih zveznih držav, kot so Teksas, Arkansas ali Nebraska, kjer so republikanci imeli tolikšno premoč, da stranka ni niti poskušala najti svojih predstavnikov na glasovnicah.

Toda na velik preobrat se za zdaj pripravljajo praznih žepov. Nacionalni odbor demokratske stranke je imel 1. decembra na računu 6,3 milijona dolarjev, več kot šestkrat manj od republikanskih kolegov s 40 milijoni. Novembrska nabirka donacij je bila daleč najslabša v zadnjem desetletju. Nekoliko bolje je v posebnih političnih odborih, ki ločeno zbirata denar za kongresne in senatne volitve, toda tudi tam zaostajajo za desnico. To je sicer v precejšnjem razkoraku z navdušenjem, ki ga kažejo ankete. Nedavno merjenje razpoloženja volilnega telesa konservativnega časnika Wall Street Journal je pokazalo, da si polovica vprašanih želi demokratsko večino v kongresu, le 39 odstotkov jih je izbralo ­republikance.

Lokalni zaton

Demokratska stranka se sooča s slovesom razsula in pristranskosti, ki ga je prineslo razkritje, da je bil njen vrh v navezi s Hillary Clinton, še preden je ta bila uradna kandidatka. Poleg tega je izgubila svojo nekdaj najmočnejšo prednost v primerjavi z republikanci: razvejeno in dobro delujočo mrežo osnovnih organizacij na najnižji ravni. Medtem ko so republikanci krepili svojo navzočnost med volivci, so demokrati vse bolj veljali za stranko v rokah washingtonske elite in vse bolj izgubljali lokalni vpliv. Del krivde nosi Barack Obama, ki je pred prvo kampanjo in v osmih letih predsedovanja zgradil svoj vzporedni aparat za zbiranje donacij in obdelavo podatkov o volivcih.

Podobno je ravnala tudi Hillary Clinton, ki je maja letos stanje v stranki pred začetkom lanske kampanje opisala kot »v stečaju, bila je na robu plačilne nezmožnosti, njeni podatki (o volivcih) so bili drugorazredni, slabi ali pa jih sploh ni bilo«. Tako je tudi sama imela lastno mašinerijo za zbiranje denarja, ta pa naj bi po obtožbah nekaterih republikancev skovala »nezaslišano, množično, nacionalno večmilijonsko zaroto«. Druga razlaga je, da je demokratkina kampanja izrabila luknjo v zakonodaji, ki so jo izvrtali republikanci in jo zdaj obtožujejo 84 milijonov dolarjev vredne volilne prevare.

Sporna nabirka

Zgodba sega v leto 2012, ko je konservativni donator Shaun McCutcheon s tožbo izpodbijal pravila zvezne volilne komisije, koliko denarja lahko posameznik največ nameni stranki in kandidatom. Leto kasneje je primer prišel na vrhovno sodišče, kjer je konservativna večina, ki je pred tem sklenila, da so »podjetja ljudje«, in jim omogočila prelivanje denarja v politiko, razveljavila omejitve. In to kljub opozorilom njihovih zagovornikov, da bi to lahko povzročilo sodelovanje posameznih donacijskih odborov in pretakanje denarja mimo preostalih omejitev v žep enega kandidata. »Kako verjetno je, da bodo strankini odbori po zveznih državah zbirali denar in ga nato predali enemu samemu kandidatu?« je odpravil pomisleke sodnik Samuel Alito.

Pokazalo se je, da zelo verjetno. Kampanja Hillary Clinton je ustvarila Sklad za Hillaryjino zmago, odbor za nabiranje donacij, ki je uradno omogočal zbiranje denarja tako zanjo kot za lokalne strankine odbore v 32 državah. Podobno so ravnali tudi pri Donaldu Trumpu, le da niso imeli podpore svoje stranke v toliko zveznih državah. Obtožbe na račun Hillary Clinton je sprožilo jesensko razkritje Donne Brazile, nekdanje vodje nacionalnega odbora demokratov, da so stranko »upravljali iz Brooklyna«, kjer je bil sedež kampanje nesojene predsednice, in da naj bi zbiranje denarja potekalo prek omenjenega sklada. Ta naj bi večino donacije lokalnim strankinim odborom preusmerjal v kampanjo Hillary Clinton.

Zgodba doslej ni zbudila širše pozornosti ameriških medijev, poznajo jo predvsem poslušalci in bralci konservativnih glasil. Toda zdaj jo spremljajo tudi skupine, ki se ukvarjajo z nadzorom nad financami kampanj, kot je Common Cause. Po mnenju njenega podpredsednika Paula Ryana »je dovolj dima za preiskavo, ali je bil tudi ogenj«. Po njegovih besedah je to dokaz o upravičenosti pomislekov ob rezanju pravil, in čeprav pritožbe republikancev morda še ne kažejo na nedovoljeno početje, je to »kljub morebitni legalnosti precej sporno«.