Tiskane izdaje
To sta med zasedanjem evropskih zunanjih ministrov v Luksemburgu, ki so obravnavali tudi sodelovanje med Evropsko unijo in Natom, v poročilih poudarili tako evropska visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini kot namestnica generalnega sekretarja Nata Rose Gottemoeller. Načrti, ki so bili sprejeti že ob robu lanskega junijskega vrha Nata, torej še pred nastopom Donalda Trumpa, se po njunih besedah uspešno uresničujejo. Predvsem zaradi teh dogovorov so bili do zdaj, kljub določenim napetostim, ki jih je v sodelovanje med EU in Natom z izjavami vnesel Trump, doseženi nekateri zelo pomembni »vsebinski premiki«.
Zlasti na področju skupnega boja proti tako imenovanim hibridnim vojnam in kibernetski nevarnosti. Evropski zunanji ministri so se zaradi čedalje pogostejših sovražnih napadov na internetu med drugim dogovorili o skupnih smernicah za obravnavanje tovrstnih napadov in sankcijah proti državam napadalkam.
Medsebojno dopolnjevanje
Evropska unija in Nato sta se že konec lanskega leta, skladno s sklepi lanskega junijskega vrha Nata, dogovorila o obsežnem seznamu ukrepov, s katerimi naj bi obe organizaciji, namesto da si konkurirata, z intenzivnejšim medsebojnim sodelovanjem povečali skupno varnost. Kajti jasno je, da »močna EU in močan Nato lahko močno okrepita drug drugega«, sta v poročilu poudarili Federica Mogherini in Rose Gottemoeller. Nato je močan predvsem pri kolektivni obrambi, Evropska unija pa ima prednosti tako na tehnološkem področju kot pri civilnih in vojaških operacijah na afriških tleh, kjer so Evropejci tudi iz zgodovinskih razlogov veliko bolj prisotni od Američanov.
Dober primer takega dopolnjevanja bi lahko bilo medsebojno usklajevanje Natovih obrambnih načrtov z napovedanim razvojem učinkovitejših varnostno-političnih zmogljivosti Evropske unije, za kar bi bilo treba po pisanju FAZ predvsem okrepiti izmenjavo informacij tako o medsebojnih načrtih kot o bolj usklajenem nastopu, ki naj bi ga obe organizaciji jasneje pokazali tudi do vseh ključnih svetovnih kriznih žarišč. Dober zgled bi lahko bilo tudi tesnejše varnostno sodelovanje v Sredozemlju, kjer skupaj nastopata EU z operacijo Sofija in Nato z nadzorno misijo Morski varuh (Sea Guardian).
Skupni razvoj orožja
V sodelovanju med obema organizacijama naj bi dobila posebno težo tudi skupno raziskovanje in skupni razvoj oborožitvene industrije. Federica Mogherini o tem podrobneje še ni govorila, saj naj bi EU predloge za tesnejše sodelovanje z Natom na tem področju pripravila šele do začetka decembra. Je pa visoka predstavnica za evropsko zunanjo in varnostno politiko izkoristila srečanje tudi za predstavitev prvih rezultatov že lani dogovorjene »globalne strategije« o učinkovitejši skupni evropski varnostni in obrambni politiki. Članice so se o tem načeloma uskladile po britanski odločitvi za izstop iz EU (London je taki samostojnejši evropski obrambi vedno nasprotoval) in po kontradiktornih izjavah Donalda Trumpa, s katerimi je postavil pod vprašaj veljavnost 5. člena Natove pogodbe, ki zagotavlja skupni odgovor zavezništva ob morebitnem napadu na katerokoli članico.
Nova evropska strategija
Nova evropska varnostna strategija naj bi po besedah Federice Mogherini določala skupne evropske smernice tako pri preprečevanju kriz kot pri njihovem obvladovanju, hkrati pa naj bi služila notranjepolitični in zunanjepolitični varnosti vseh članic in njihovemu bolj usklajenemu odgovoru tudi na take izzive, kot je migrantska kriza. Med prvimi rezultati tesnejšega sodelovanja za večjo skupno evropsko varnost je Federica Mogherini navedla najnovejši dogovor o skupnem vojaškem poveljniškem centru, ki naj bi za začetek usklajeval predvsem inštruktorske, svetovalne in vojaške operacije EU v severnoafriških državah, pa tudi dogovor o vsakoletnem usklajevanju in preverjanju vojaških proračunov ter željo po »stalnem strukturnem sodelovanju« oziroma tesnejši povezavi določene skupine članic EU.
Po prepričanju visoke evropske predstavnice naj bi vse to že bili odgovori članic EU in Nata tako na ameriške zahteve po večji udeležbi pri delitvi bremen v zavezništvu kot na želje in evropske dogovore o nujni samostojnejši skupni obrambi Evrope.
