Jedrska apokalipsa torej po oceni skupine jedrskih znanstvenikov, ki že 70 let analizirajo svetovne varnostne razmere, njihove ocene o nevarnostih za človeštvo pa simbolično prikazuje tako imenovana Doomsday Clock, še nikoli ni bila bližje.
»Njegov prst na jedrskem kovčku mi vzbuja strah,« je pred časom v intervjuju za Der Spiegel dejal strokovnjak za jedrsko orožje Bruce Blair, z ocenami, da bodo celo republikanci sami izjemno težko krotili emocionalno in tudi sicer nepredvidljivega predsednika, pa se je ob Trumpovem nastopu predsedniške funkcije strinjala tudi velika večina ostalih strokovnjakov.
Nevarna »prijateljstva«
Kako prav so imeli, je kmalu po njihovi prestavitvi kazalcev tveganja pokazalo novo zaostrovanje med Moskvo in Washingtonom, ki se je pred kratkim potrdilo kljub »prijateljskemu« srečanju med predsednikoma Trumpom in Putinom na hamburškem vrhu G20. Da gre zares, kažejo ostre ameriške gospodarske sankcije proti Rusiji, ki jih je Trumpu po tem srečanju vsilil ameriški kongres, zaostrovanje pa potrjuje tudi pospešeno kopičenje orožja ob vzhodnoevropskih Natovih mejah z Rusijo in hitro obnavljanje ter posodabljanje jedrskega orožja na obeh straneh.
Še najbolj so se ocene znanstvenikov o hitropoteznem in nepredvidljivem Trumpu, ki mimogrede lahko dokončno vrže svet s tečajev, potrdile z najnovejšim besednim zaostrovanjem in jedrskimi grožnjami med ameriškim predsednikom in severnokorejskim diktatorjem Kim Džong Unom.
V jedrskem vrtincu
Če se razmere ne bodo hitro umirile, bodo jedrski znanstveniki »Doomsday Clock« prisiljeni v kratkem premakniti še za nekaj deset sekund proti dvanajsti. V marsičem tudi zato, ker bi zaostrene razmere v Aziji lahko ob Kitajski in Rusiji potegnile v jedrski vrtinec groženj in zaostrovanj tudi povsem nepredvidljive jedrske sile, kot sta milijardna Indija in 170-milijonski islamski Pakistan.
V zadnjem času njihova »sodna ura« ne meri več le neposredne jedrske nevarnosti za svet, ampak tudi tveganja, ki bi jih svetu lahko prinesel obračun z novimi »inteligentnimi« orožji, tudi tistimi iz arzenala tako imenovane kibernetske vojne, vse bolj pa upošteva tudi možno katastrofo, ki grozi planetu zaradi hitrih podnebnih sprememb. V vsem povojnem času je »ura« kazala najugodnejši čas za človeštvo leta 1991, takoj po padcu berlinskega zidu.