Donald Trump izziva »jedrsko uro«

Ponavadi rečemo, da je ura »pet do dvanajstih«, kadar je katastrofa tik pred vrati­ in jo je s hitrim ukrepanjem morda­ še mogoče preprečiti. Znamenita­ »Doomsday Clock«, s katero skupina jedrskih fizikov simbolično meri čas do apokalipse, ta čas kaže dve minuti in pol do velikega poka.

Jedrska apokalipsa torej po oceni skupine jedrskih znanstvenikov, ki že 70 let analizirajo svetovne varnostne razmere, njihove ocene o nevarnostih za človeštvo pa simbolično prikazuje tako imenovana Doomsday Clock, še nikoli ni bila bližje.  Znanstveniki, med katerimi je tudi petnajst nobelovcev, so kazalce za 30 sekund naprej (na dve minuti in pol do polnoči) premaknili že ob izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Znamenita »atomska ura« je toliko nazadnje kazala leta 1953, ko sta obe svetovni jedrski velesili, ZDA in takratna Sovjetska zveza, testirali vodikovo bombo. Po oceni jedrskih strokovnjakov je namreč že sam Donald Trump, ki ne kaže nobene volje do upoštevanja nasvetov mednarodnih varnostnih ekspertov, z eno samo nepremišljeno odločitvijo pa hitro lahko sproži jedrsko vojno, dovolj velik faktor tveganja.

»Njegov prst na jedrskem kovčku mi vzbuja strah,« je pred časom v intervjuju za Der Spiegel dejal strokovnjak za jedrsko orožje Bruce Blair, z ocenami, da bodo celo republikanci sami izjemno težko krotili emocionalno in tudi sicer nepredvidljivega predsednika, pa se je ob Trumpovem nastopu predsedniške funkcije strinjala tudi velika večina ostalih ­strokovnjakov.

Nevarna »prijateljstva«

Kako prav so imeli, je kmalu po njihovi prestavitvi kazalcev tveganja pokazalo novo zaostrovanje med Moskvo in Washingtonom, ki se je pred kratkim potrdilo kljub »prijateljskemu« srečanju med predsednikoma Trumpom in Putinom na hamburškem vrhu G20. Da gre zares, kažejo ostre ameriške gospodarske sankcije proti Rusiji, ki jih je Trumpu po tem srečanju vsilil ameriški kongres, zaostrovanje pa potrjuje tudi pospešeno kopičenje orožja ob vzhodnoevropskih Natovih mejah z Rusijo in hitro obnavljanje ter posodabljanje jedrskega orožja na obeh straneh.

Še najbolj so se ocene znanstvenikov o hitropoteznem in nepredvidljivem Trumpu, ki mimogrede lahko dokončno vrže svet s tečajev, potrdile z najnovejšim besednim zaostrovanjem in jedrskimi grožnjami med ameriškim predsednikom in severnokorejskim diktatorjem Kim Džong Unom.

V jedrskem vrtincu

Če se razmere ne bodo hitro umirile, bodo jedrski znanstveniki »Doomsday Clock« prisiljeni v kratkem premakniti še za nekaj deset sekund proti dvanajsti. V marsičem tudi zato, ker bi zaostrene razmere v Aziji lahko ob Kitajski in Rusiji potegnile v jedrski vrtinec groženj in zaostrovanj tudi povsem nepredvidljive jedrske sile, kot sta milijardna Indija in 170-milijonski islamski Pakistan.   Ura, ki svetu simbolično kaže preostali čas do jedrske kataklizme in sodnega dne, zato ji nekateri rečejo tudi »sodna ura«, je po koncu druge svetovne vojne in dveh ameriških jedrskih napadih na Japonsko (obletnici sta bili ta teden) postala svetovno znana po zaslugi leta 1947 ustanovljenega Biltena jedrskih znanstvenikov (»Bulletin of the Atomic Scientists«). Ugledni strokovnjaki se v mesečniku, ki brezplačno izhaja samo še na internetu, ne ukvarjajo toliko s strokovnimi jedrskimi vprašanji, ampak predvsem z ocenami mednarodne jedrske varnosti in tveganjem za jedrsko vojno.

V zadnjem času njihova »sodna ura« ne meri več le neposredne jedrske nevarnosti za svet, ampak tudi tveganja, ki bi jih svetu lahko prinesel obračun z novimi »inteligentnimi« orožji, tudi tistimi iz arzenala tako imenovane kibernetske vojne, vse bolj pa upošteva tudi možno katastrofo, ki grozi planetu zaradi hitrih podnebnih sprememb. V vsem povojnem času je »ura« kazala najugodnejši čas za človeštvo leta 1991, takoj po padcu berlinskega zidu.