Tiskane izdaje
Prvič po 1. aprilu 2014, ko je zaradi ukrajinske krize severnoatlantsko zavezništvo prekinilo »vse praktično civilno in vojaško sodelovanje« z Rusijo, se je v Bruslju spet sestal svet Rusija-Nato.
Po obojestranskem kopičenju orožja in vojakov, nevarnih bližnjih srečanjih v zraku in na vodi ter agresivni retoriki, ki se je po zadnjem varšavskem vrhu Nata še zaostrila, je bil že skrajni čas za obnovitev delovanja združbe, ki je bila leta 2002 ustanovljena prav zato, da hladnovojni sovražniki ohranijo dialog tudi v kriznih razmerah.
»Svet Rusija-Nato je bil ustanovljen za reševanje kriz. A kadarkoli je ta nastala, je Zahod zaustavil komunikacijo. Tako da vse skupaj nima smisla,« je pred dnevi za ameriško televizijo CNN povedal politolog Vjačeslav Nikonov, ki kot član vladajoče stranke Združena Rusija vodi odbor za izobraževanje v spodnjem domu ruskega parlamenta. Tako so se odnosi med Rusijo in Natom že zaostrili leta 2008 zaradi vojne v separatistični gruzinski republiki Južna Osetija, po ruski priključitvi nekdaj ukrajinskega polotoka Krim pa je Nato povsem prekinil stike z Moskvo. Medtem ko je zavladal molk, so spregovorili okrepljene vojaške vaje obeh sovražnic in obojestransko kopičenje vojakov. Med sklepi na vrhu severnoatlantskega zavezništva, ki je bil prejšnji teden v poljskem glavnem mestu, so tudi napotitev od 3000 do 4000 dodatnih Natovih vojakov v baltske države in na Poljsko, Natov prevzem vodenja ameriškega protiraketnega ščita v Evropi in pomoč ukrajinski vojski. V Moskvi pa je obrambni minister Sergej Šojgu že januarja napovedal, da bo Rusija na Natove okrepitve ob svojih mejah odgovorila tako, da bo na drugi strani ponovno rojevajoče se železne zavese namestila tri nove divizije z nekaj manj kot 13.000 vojaki.
Kakor so poročali nekateri zahodni mediji, članice Nata niso enotne glede tega, ali Rusija res pomeni nevarnost za Zahod. »Za Francijo Rusija ni nasprotnica, ni grožnja,« je pred varšavskim vrhom francoski predsednik François Hollande izrazil stališča, ki so blizu tudi Italiji in Nemčiji. Toda na srečanju je zmagala jastrebska usmeritev, ki jo zastopajo vzhodnoevropske in anglosaksonske članice, njihovo politiko in na koncu tudi skupna stališča pa je že vnaprej v gostujočem komentarju za britanski časnik Financial Times razkril ameriški predsednik Barack Obama. Po njegovem prepričanju je Rusija za Zahod enako nevarna kot Islamska država. Kakor so pronicljivo ugotovili v ameriški reviji Nation, so v sklepih varšavskega vrha skoraj dobesedno prepisali misli iz komentarja odhajajočega ameriškega voditelja: »Agresivno početje Rusije, v katero štejejo provokativne vojaške dejavnosti na obrobju Natovega ozemlja, in njena dokazana pripravljenost, da politične cilje doseže z grožnjami in uporabo sile, sta vir regionalne nestabilnosti in temeljni izziv za zavezništvo, prav tako pa sta že poslabšala evro-atlantske varnostne razmere in ogrožata naša stara prizadevanja za Evropo kot celovito, svobodno in mirno.«
Politično-militaristične fantazije
Odziv na sklepe Natovega vrha je bil v Moskvi precej umirjen. Po besedah tiskovne predstavnice zunanjega ministrstva Marije Zaharove Nato »živi v politično-militarističnih fantazijah«, v nekakšnem zrcalnem svetu, zato se tudi bori proti »neobstoječi grožnji z vzhoda«. Ostrejši je bil zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, ki je severnoatlantsko zavezništvo obtožil, da je »začelo priprave na zaostritev hladne v vročo vojno«. Ta se bo začela že prihodnje leto, če je verjeti futurističnemu romanu, ki ga je pred meseci napisal nekdanji drugi človek Nata v Evropi. »Od vseh izzivov, s katerimi se danes srečuje Amerika, je najnevarnejši ponovni vzpon Rusije pod vodstvom predsednika Putina,« je upokojeni ameriški admiral James Stavridis, ki je bil v letih 2009–13 na čelu evropskega poveljstva zavezništva, zapisal v predgovoru h knjigi svojega nekdanjega namestnika, britanskega generala sira Richarda Shirreffa. O tem, kaj je tema tega leposlovnega dela, pove že njegov naslov: »Vojna z Rusijo leta 2017. Nujno svarilo visokega vojaškega poveljstva«, v njem pa so do skrajnosti upodobljeni vsi zahodni stereotipi o krutem, nečloveškem in psihopatskem ruskem voditelju, ki bo prihodnje leto najprej v Ukrajini, potem pa še z napadom na Latvijo začel vojno z Natom, da bi v eni državi združil vse rusko govoreče prebivalstvo v okoliških državah. Tiste, ki te priključitve matici ne bodo hoteli, pa bo po prepričanju avtorja poslal – kam drugam kot – v gulage.
