Države cvetijo tudi z uradnimi lažmi

Kako se po svetu soočajo s pojavom lažnih novic?

Objavljeno
02. april 2017 18.25
S. K., B. K., P. Ž., Z. B.
S. K., B. K., P. Ž., Z. B.
Podobno kot se je še do pred kratkim po Aziji širilo ponarejeno blago, se zdaj množijo lažne informacije. Ne glede na to, ali gre za demokratične ali avtokratske države, z »virusom« so okužene vse. Morda je samo Severni Koreji uspelo, da ga je zadržala zunaj svojih meja. Zahvala gre temu, da ima namesto interneta intranet, ki ni povezan z zunanjim kibernetskim svetom.

Južna Koreja pa je povsem druga zgodba. Med politično krizo, ki je sredi marca prekinila mandat predsednice Park Geun Hje, se je priljubljena mobilna aplikacija kakaotalk (podobna aplikaciji whatsapp) spremenila v generator lažnih novic. Na primer o tem, kdo vse stoji za predsedničino odstavitvijo, ali pa o tem, kako ameriški predsednik noče dati podpore nikomur drugemu kakor njej. Južna Koreja je najbolj omrežena država na svetu, saj ima 76 odstotkov prebivalcev, starejših od 60 let, pametni telefon. Večina jih uporablja kakaotalk. Lažnim novicam je uspelo zbrati del prebivalstva na pravih protestih v podporo voditeljici države, ki je obtožena sodelovanja v korupciji in izdajanja državnih skrivnosti.

Največji kitajski družbeni medij Sina Weibo, nekakšen hibrid med twitterjem in facebookom, se je začel s problemom lažnih novic ukvarjati že pred najmanj petimi leti. Prostovoljci preverjajo informacije, pri tem pa sodelujejo z lokalnimi časopisi in informacijskimi servisi. Ko naletijo na lažno informacijo, jo označijo, ta pa je pozneje blokirana. Obtožbe, da se s tem vključujejo v cenzuriranje politično neprimernih prispevkov, zanikajo in zahodne kolege pozivajo, naj se učijo iz kitajskih izkušenj.


Donald Trump, prvi mož ZDA, označuje vse kritike njegovega lika in dela za lažnive medije.
Foto Reuters

»Lažne novice niso nič novega. A so še vedno laž.« S takšnim napisom se na newyorški podzemni železnici oglašuje lokalna javna radijska postaja. In s pripisom »Izvedite resnična dejstva«. Na milijone Američanov si je 9. novembra lani želelo biti priča le množičnemu izbruhu lažne novice, toda že dva meseca vodi ZDA predsednik, ki označuje vse kritike njegovega lika in dela za lažnive medije oziroma medije, ki širijo laži. Lažne novice niso nič novega, včasih smo jim rekli propaganda, nova je digitalna prepletenost sveta, ki omogoča, da se širijo s takšno lahkotnostjo.

Lanske ameriške predsedniške volitve so bile popoln vihar, v katerem so se razmah spleta kot medijskega kanala brez urednikov, politična propaganda brez pomislekov in kandidat brez moralnih zadržkov združili v cunami, poimenovan postresničnost. V zadnjih treh mesecih je »lažne novice« uradna oznaka, ki jo uporablja predsednik in njegov propagandni aparat; kot nalezljiva bolezen pa se že širi po politični piramidi. Ločevanje med resničnimi in »alternativnimi« dejstvi, kot so v Beli hiši poimenovali svoje izmišljotine, je postalo toliko težje, saj država živi v dveh vzporednih realnostih.

Medtem ko si tehnični velikani, kot sta Facebook in Google, belijo glavo, kako ločiti zrno od informacijskih plev, ne da bi poteptali prvi amandma o svobodi govora, se dogaja zanimiv obrambni odziv občinstva, ki je začelo hlastati po informacijah. Trump je morda slaba novica za resnico, a blagoslov za medije. Televizijske postaje se hvalijo z rekordno gledanostjo, časnik New York Times je po volitvah požel desetkrat večje zanimanje novih naročnikov, tudi skrajni desničarski Breitbart News je doživel razcvet z več kot 45 milijoni spletnih bralcev.



Vprašanje lažnih novic se v Nemčiji spet zaostruje. Foto Reuters.

Nemčija je že doživela resen napad lažnih novic in jih v predvolilni kampanji pričakuje še več, zato je zvezna vlada že napovedala protiukrepe. Poskusov vplivanja na domače politično dogajanje najbolj obtožujejo Rusijo, zadnje čase tudi Turčijo.

Nemci so januarja lani osuplo opazovali množične demonstracije pred berlinsko kanclersko palačo, na katerih so »ruski Nemci« nosili plakate z napisi »Danes moj otrok, jutri tvoj!« in »Varujte naše ženske in otroke!«. Tik pred tem so na največji ruski televizijski postaji predvajali reportažo iz Berlina o 13-letni deklici Lisi, ki naj bi jo ugrabila in dolge ure posiljevala bližnjevzhodna begunca, potem pa odvrgla na cesto. O primeru je govoril tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, na koncu pa se je pokazalo, da se je zaradi slabih ocen zatekla k prijateljem.

»Možno je, da bodo igrali pomembno vlogo tudi v predvolilni kampanji,« je o ruskih spletnih napadih in lažnih informacijah novembra dejala kanclerka Angela Merkel. Konec decembra so mediji že poročali o načrtih notranjega ministrstva za »obrambo pred dezinformacijami«. »Sprejemanje postresničnega obdobja bi bilo enako kapitulaciji,« je po pisanju revije Spiegel takrat dejal notranji minister Thomas de Maizière. Novi urad naj bi imel sedež v sami kanclerski palači, vodil pa naj bi ga kar kanclerkin medijski predstavnik Steffen Seibert. A je zamisel naletela tudi na odpor. »To diši po cenzuri,« je bil jasen predsednik nemškega društva novinarjev DJV Frank Überall.

Nemška domača obveščevalna služba BfV je medtem potrdila, da je lanski virtualni napad na Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) zagrešila ista ruska hekerska skupina (APT28) kot napad leta 2015 na nemški bundestag. V državi s tremi milijoni prebivalcev turškega rodu se vse bolj srečujejo tudi s pritiski Turčije. Vprašanje lažnih novic se spet zaostruje.

EU je pozorno spremlja in analizira ruske dezinformacije in njihovo širjenje. Foto Reuters

Evropska unija in njene institucije so se z lažnimi novicami spopadle predvsem zaradi dejavnosti Rusije. Tako v evropski službi za zunanje delovanje (EEAS) že več kot poldrugo leto dela skupina za strateško komuniciranje, ki spremlja in analizira ruske dezinformacije in njihovo širjenje. Vsak teden objavljajo bilten z novimi ugotovitvami in konkretnimi primeri. V zadnji številki opozarjajo na laži, objavljene v Kremlju naklonjenih čeških, slovaških in bolgarskih glasilih o odvzemanju otrok materam v korist skupnosti LGBT, cenzuri v nemških medijih in pripravljanju turškega napada na Bolgarijo.

Na vrhu EU so marca 2015 voditelji 28 članic prvič pozvali k ukrepom proti potekajoči ruski kampanji z dezinformacijami. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je jeseni dejal, da poskuša Rusija oslabiti EU s številnimi aktivnostmi, tudi s kampanjami z dezinformacijami in vpletanjem v politične procese. Evropski parlament je v odmevni resoluciji konec lanskega leta opozoril na propagando proti EU, ki jo ruska vlada izvaja ob pomoči večjezičnih televizijskih postaj (RT), multimedijskih servisov (Sputnik), družbenih medijev.

Najbolj bijejo plat zvona v (majhnih) baltskih državah, kjer je številčno prebivalstvo ruskega rodu neposredno pod vplivom kremeljske propagande. V zadnjih mesecih je vse več pozivov, da bi morali službo v EEAS okrepiti, ker da z desetimi uradniki ne more biti kos ruski propagandni »mašineriji« z velikimi kadrovskimi in finančnimi viri.