Tiskane izdaje
Naraščanje moči Islamske države v Libiji je, podobno kot v Siriji, neposredna posledica političnega vakuuma, ki ga je za seboj pustila državljanska vojna. Pripravljenost oblasti v Kairu, da z uporabo vojaške moči poseže v konflikt, Egipt potiska v neposredno konfrontacijo z islamskimi skrajneži.
Objava videoposnetka obglavljenja 21 egiptovskih kristjanov, ki so jih pripadniki Islamske države v začetku januarja ugrabili v libijskem mestu Sirte, je izzvala ostro reakcijo oblasti v Kairu. Egiptovska vojaška letala so v danes zjutraj izvedla napade na cilje Islamske države, v katerih je bilo ubitih vsaj 50 skrajnežev. Za tarče napadov so si izbrala centre za urjenje in skladišča orožja, ki jih je IS vzpostavila ob vzhodni libijski meji. Egiptovska vojska več podrobnosti o akciji ni želela izdati, so pa v napadih na skrajneže sodelovala tudi libijska vojaška letala, lojalna mednarodno priznani vladi v Tobruku. Po navedbah libijskega poveljnika, ki je spregovoril za televizijo Al Arabija, se bodo zračni napadi nadaljevali tudi jutri.
Inkubator ekstremizma
Manj kot 24 ur po začetku ofenzive ni bilo jasno, koliko časa bo ta trajala. Večina analitikov se je spraševala, ali gre pri napadih zgolj za enkratno maščevanje ali za začetek dolgotrajne vojaške kampanje, s katero bosta Egipt in libijska vlada poskušala skrajnežem zadati uničujoč udarec.
Koordinirana akcija proti pripadnikom IS kaže na čedalje večjo pripravljenost egiptovskega voditelja Abdel Fataha al Sisija, da poseže v razmere v sosednji državi in se odzove na neposredne grožnje varnosti svojega prebivalstva. Predsednik s tem tvega veliko: vpletanje v krvavo libijsko državljansko vojno nosi potencialno resne posledice za mir in stabilnost v Egiptu. Kot je v analizah razmer ugotavljalo več zahodnih medijev, bi islamski skrajneži lahko izkoristili Sisijevo željo po maščevanju za širjenje svojih aktivnosti onstran vzhodne libijske meje. Med drugim bi lahko poskušali povečati podporo svojim privržencem v Egiptu, ki bi državo poskušali destabilizirati od znotraj.
Libija je v zadnjih letih postala inkubator islamskega ekstremizma. Vsaj tri različne skupine skrajnežev so po pisanju New York Timesa na libijskem ozemlju ustanovile »province« Islamske države. Podporo črpajo predvsem s strani nekdanjih bojevnikov iz vrst salafitskega gibanja Ansar al Šarija. Med njihovimi člani so tudi takšni, ki so se borili v Siriji.
Usmrtitev 21 koptskih kristjanov je potekala na neznanem kraju ob Sredozemskem morju, v tako imenovani tripoliški provinci. Posnetek, ki so ga morilci objavili na spletu, je bil podnaslovljen v angleščini in arabščini - močan indic, da je bil namenjen tako ustrahovanju zahodnjakov kot ostalih prebivalcev arabskega sveta. Na podlagi posnetka gre sklepati, da je sodelovanje med pripadniki Islamske države v Siriji in Iraku ter njenimi privrženci v Libiji mnogo intenzivnejše, kot se je predvidevalo do sedaj.
Poziv k intervenciji
Širjenje vpliva IS v Libiji predstavlja čedalje večjo nevarnost za Evropo, je v zadnjih dneh opozorilo več predstavnikov italijanske vlade, potem ko je uradni Rim izrazil pripravljenost sodelovati v mednarodnem vojaškem posredovanju v Libiji. Zunanji minister Paolo Gentiloni in minister za notranje zadeve Angelino Alfano sta v intervjujih za italijanske medije zaostrovanje razmer označila kot neposredno grožnjo zahodni civilizaciji. »IS trka na vrata. Ne smemo izgubljati časa,« je opozoril Alfano in pozval članice Združenih narodov in severnoatlantskega zavezništva k čim prejšnem ukrepanju.
