Ena država – dva zapora v nekdanji britanski koloniji

Za zapornimi kaznimi za tri hongkonške aktiviste se ne skrivajo politični razlogi, so ­zatrdili krajevni oblastniki,­ vendar bodo kljub temu zelo vplivale na politični profil ­nekdanje britanske kolonije.

Na podlagi sodbe, ki jo je v četrtek izreklo pritožbeno sodišče v Hong­kongu, bo 20-letni Joshua Wong v zaporu preživel šest, 27-letni Alex Chow sedem, 24-letni Nathan Low pa osem mesecev. Vse so obsodili zaradi sodelovanja pri protestih leta 2014, ko so z demonstranti poskusili vdreti v stavbo krajevne vlade in parlamenta.

To je bil eden od dogodkov, ki so povzročili tako imenovano »revolucijo dežnikov«, pretežno študentsko gibanje za demokracijo in ohranitev pravne ureditve v 7,5-milijonskem mestu. Poskus vdora v parlament je bil povezan z vlado, ki se je odločila na Novih ozemljih, v severovzhodni hong­konški regiji, kjer se večina prebivalstva tradicionalno ukvarja s kmetijstvom, zgraditi razkošne stanovanjske bloke, zaradi česar bi del tamkajšnjih prebivalcev ostal brez strehe nad glavo.

Zmagala je trda roka

Predstavniki demokratičnih strank v zakonodajnem svetu (hongkonški miniparlament) so sicer zahtevali glasovanje o tem vprašanju, vendar je finančni odbor samovoljno odločil, da tega ni treba storiti, zato so vladni projekt sprejeli tako, kakor to ponavadi počnejo v Pekingu.

To je bil eden od številnih znakov, da kitajska osrednja vlada pravzaprav ne namerava dovoliti demokratičnega odločanja v Hong­kongu. To je bil trenutek, ko so vaščani z Novih ozemelj spoznali, da bodo ostali brez strehe nad glavo, mladi iz mestnih četrti pa, da bodo ostali brez političnih sanj. Skupaj so se zbrali pred železnimi vrati zgradbe parlamenta ter jih poskusili odpreti z bambusovimi palicami in svojimi telesi. Policija je proti njim uporabila solzivec in mirni protesti so se spremenili v pretep. Eden od pripadnikov varnosti je bil ranjen in železna vrata so bila poškodovana. Zaradi škode, vredne 200.000 hongkonških dolarjev (25.000 dolarjev), so aretirali 13 aktivistov.

Nižje sodišče jih je obsodilo na od 80 do 150 ur družbenokoristnega dela, sodnik pa je svoje blago mnenje pojasnil tako, da je povedal, da so se »uprli zaradi plemenite stvari«. Plemenita stvar, je dodal, pomeni zavzeti se ne samo za lasten interes, ampak tudi za tiste, katerih glas je prezrt. Tako je dregnil v oko tožilstvo, ki se je obrnilo na pritožbeno sodišče. Tudi na najvišji ravni se niso vsi sodniki strinjali z zahtevo, naj aktivistom izrečejo prave zaporne kazni, vendar je očitno zmagala trda roka, od katere je Peking pravzaprav pričakoval, da bo vsem morebitnim povzročiteljem neredov sporočila, da prodemokratični aktivizem vodi samo k enemu cilju: v zaporniško celico.

Državljanska nepokorščina bo od zdaj resen greh

Ko so v nekdanji britanski koloniji izbruhnili neredi, je bil Joshua Wong star komaj 17 let, toda že takrat je imel triletne izkušnje političnega aktivista za »lepši Hong­kong«. Tako kakor Chow in Law tudi on pripada mladi generaciji, ki je odraščala po koncu kolonialne oblasti in je resno razumela obljubo v formuli »ena država – dva sistema«. Tudi drugi so bili prepričani, da bi to moralo pomeniti, da po kolonializmu sledi demokracija, ne pa nova oblika podrejenosti, ki čedalje bolj postaja edina hong­konška realnost.

Hongkong v času revolucije leta 2014. Foto: REUTERS

Tokrat so še posebej pomembne kazni za tri aktiviste. Z njimi so namreč sporočili, da se odpovedujejo stari praksi hongkonškega sodstva, po kateri so zaporno kazen za mlade osebe, zlasti tiste, mlajše od 21 let, izrekli samo v skrajnem primeru. Zdaj je jasno, da bo »državljanska nepokorščina« v prihodnje veljala za dovolj resen greh za odhod za rešetke, predsednik pritožbenega sodišča Wally Yeung Chun Kuen pa je v razlagi sodbe zapisal, da so to »nezdrave težnje«, ki jih spodbujajo intelektualci in tako opogumljajo mlade, da ponosno in kljubovalno motijo javni red in mir.

Ma Ngok, profesor politologije na Kitajski univerzi, je dejal, da bodo Hongkonžani v prihodnje pod pritiskom vsakič, ko se bodo pridružili uličnim protestom. »To, kar bi se lahko pred tem v najslabšem primeru končalo z družbenokoristnim delom, jih zdaj lahko pripelje v zapor,« je poudaril profesor. Toda vsi se niso prestrašili. Člani prodemokratičnih strank in društev bodo jutri organizirali proteste, seveda v podporo zaprtim aktivistom. To bo prvi preizkus učinka strogosti.

Podpora mladim aktivistom

Za Peking je izrekanje zaporne kazni trem mladim aktivistom, ki že kažejo značilnosti pravih politikov, pomembno predvsem zato, ker so jih tako odstranili iz javnega življenja. Vsaj za nekaj časa. Nihče, ki je bil obsojen na več kakor tri mesece zapora, pravi hongkonški zakon, ne more sodelovati na volitvah prihodnjih pet let, kar pomeni, da trije obsojeni aktivisti ne bodo mogli kandidirati na volitvah za zakonodajni svet leta 2020. Nathana Lawa so že izbrali za predstavnika in tako se je vpisal v zgodovino kot najmlajši demokratično izvoljen član krajevnega parlamenta. Toda prejšnji mesec so mu odvzeli sedež v zakonodajnem organu, potem ko so primer iz leta 2014 poslali na ­vrhovno sodišče.

To bo gotovo škodilo stranki Demosisto, ki jo je ustanovil Joshua Wong, v njenem vodstvu pa je bil tudi Nathan Law. Toda Wong je v četrtek prišel iz sodne dvorane z dvignjeno pestjo in besedami: »Ljudje Hongkonga, ne predajte se!«

Pred izrekom sodbe trem aktivistom je Wongova mama poslala sinu odprto pismo, v katerem ga je podprla in opogumila. »Z očetom sva ti dala ime Joshua, zato ne pozabi, kaj je Bog rekel Jozueju: pri vsem, kar počneš, razmišljaj in sledi resnici, tako boš vedno pogumen,« je napisala Grace Ng Chau Mei. »Ponosni smo na to, kar je storil, saj je to v interesu Hongkonžanov in prihodnosti našega mesta,« je izjavil oče Alexa Chowa, ki je včeraj v zaporu dočakal svoj 27. rojstni dan.

Mlade aktiviste njihovi someščani odločno podpirajo. Bo podpora izginila ali se bo še povečala po izreku zaporne kazni? V vsakem primeru bodo tako izginile iluzije Hongkonžanov o tem, da je z odhodom zadnjega britanskega guvernerja prišla svoboda.