Tiskane izdaje
Bruselj – Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg si je za enega od ciljev svojega mandata zadal zvišanje obrambnih izdatkov v članicah zavezništva. Ko je predstavljal poročilo za lansko leto, je ugotovil, da se v članicah na stari celini gibanja počasi le spreminjajo.
Po dolgih letih varčevanja v obrambnem sektorju so se izdatki v Kanadi in evropskih članicah že tretje leto zapored zvišali, skupno za skoraj 5 odstotkov. Delež ZDA sicer še vedno ostaja 71,7 odstotka in neravnotežje v čezatlantski zvezi ostaja, a Stoltenberg je zadovoljen, ker evropske države le naredijo več. Nemčija, denimo, je zvišala izdatke za 6 odstotkov in okrepila svoje delovanje v misijah (število vojakov v Afganistanu bodo zvišali s 1000 na 1300). Zavezo o naložbah v obrambo v višini 2 odstotkov BDP naj bi letos izpolnilo že osem članic, leta 2014 so bile le tri.
Ameriški pritisk na evropske zaveznice se krepi
Stoltenberg je poudaril, da si je večina članic že začrtala pot do uresničitve zaveze z vrha v Walesu leta 2014, po kateri bi si morale prizadevati za dosego 2-odstotnega cilja. Od drugih pričakuje, da bodo pripravile načrte. Pritisk na evropske zaveznice se veča, saj je Donald Trump še ostreje kot ameriški predsedniki pred njim od njih zahteval večje naložbe v obrambo, če hočejo še imeti ameriška obrambna in varnostna zagotovila. Na zadnjem vrhu sploh ni omenil 5. člena. ZDA namenijo za obrambo 3,57 odstotka BDP. Lani so v Evropi presegle mejo le Estonija, Grčija in Združeno kraljestvo.
Slovenija je med članicami, ki ne izpolnjujejo zavez, in utegne biti v skrajnem primeru obravnavana kot »prisklednik« v skupni obrambi. Po ocenah Nata so se izdatki lani v primerjavi z letom poprej res zvišali, s 449 na 478 milijonov dolarjev.
Ker se je po drugi strani BDP zviševal hitreje od izdatkov, je Slovenija z 0,98 odstotka spet padla pod 1-odstotno mejo in ima med vsemi članicami četrti najnižji delež. Nižji delež imajo Belgija, Luksemburg in Španija. Slovenija v prihodnjih letih načrtuje večje naložbe v obrambo, a po projekcijah do leta 2024 še zdaleč ne bo dosegla Natovega cilja.
Slovenija od vseh članic nameni najmanj za opremo
Slovenska posebnost je struktura obrambnega proračuna. Kljub lanskemu zvišanju daleč najmanj med vsemi članicami nameni za opremo, le 4 odstotke obrambnega kolača. Natov standard je 20 odstotkov. Po drugi strani je kar 75 odstotkov denarja namenjenega za plače in pokojnine. Večji delež imata le Belgija in Portugalska. Stoltenberg je opozoril, da izdatki za pokojnine in plače sami po sebi ne bi smeli biti težava (češ da mora biti dober vojak primerno plačan), če država ustrezno zagotavlja zmogljivosti, razvoj in misije v tujini.
