Hillary Clinton grizejo z leve in desne

New York – Ameriške predsedniške volitve so poldrugo­ leto pred oddajo glasovnic osredotočene na eno samo temo, kako premagati Hillary Clinton.­ Včeraj si jo je na desnici za glavno tarčo izbrala Carly­ ­Fiorina, nekdanja direktorica­ podjetja Hewlett-Packard, z leve pa jo v demokratski stranki poskuša premagati neodvisni senator Bernie Sanders.

Gneča v republikanski stranki je vse večja, poleg Carly Fiorino je oznanil kandidaturo tudi nevrokirurg Ben Carson. Le temnopolti kandidat desnice si lahko privošči izjave v slogu, da je reforma predsednika Baracka Obame, s katero je dobrih 11 milijonov Američanov dobilo zdravstveno zavarovanje, »nekaj najhujšega, kar je doletelo Američane od sužnjelastništva«.

Carly Fiorino si kot ženska lahko privošči ostrino pri Hillary Clinton. Včerajšnja napoved je bila osredotočena na napad na nekdanjo prvo damo, senatorko in zunanjo ministrico, saj je na svoji spletni strani objavila posnetek, v katerem najprej gleda video napoved Hillary Clinton, nato pa poziva volivce, naj se ji pridružijo, če so naveličani ­sedanje politične elite.

Po njenih besedah si nekdanja prva dama ne zasluži zaupanja Američanov, saj naj ne bi bila odkrita v številnih zadevah, od ozadij napada na ameriški konzulat v Bengaziju v času ministrovanja do uporabe zasebnega e-poštnega strežnika med delom v vladi ter zadnjih zapletov z donatorji iz tujine. Komentatorji so jo že označili za »napadalnega psa desnice« in uresničitev napovedi republikanskih strategov, da je »najboljši kritik ženske druga ženska«.

Brez podcenjevanja

Samooklicani demokratični socialist Sanders je za oznanilo kandidature izbral čas delavskega praznika in postal prvi uradni izzivalec Hillary­ Clinton znotraj demokratske stranke. Njegov vstop v tekmo ni strateški načrt stranke, kot se zdita kandidaturi Carsona in Carly Fiorino, toda zagotovo se bo nekdanja zunanja ministrica zaradi njega morala še bolj poglobiti v zamisli ameriške levice.

Senator je v 24 urah od napovedi zbral poldrugi milijon dolarjev in 100.000 novih podpornikov, nato se je nemudoma odpravil v New Hampshire, kjer bodo februarja prihodnje leto med prvimi izbirali uradnega kandidata demokratov. Volivce prepričuje, da bo lahko zbral od 40 do 50 milijonov dolarjev,­ kolikor jih potrebuje za resen spopad s Hillary Clinton. Hkrati računa na podporo progresivne levice, s čimer ima njegova tekmica precej več težav.

»Ne podcenjujte me,« je Sanders v nedeljo opozoril analitike in dodal, da ZDA potrebujejo politično revolucijo ter da jo je pripravljen voditi. Med osrednjimi cilji je navedel izganjanje neomejenih količin denarja iz kampanj, boj proti podnebnim spremembam in večjo dohodkovno izenačenost, kot jo imajo denimo v Skandinaviji. Pravi, da je edini kandidat, ki se je pripravljen lotiti vplivnega razreda najbolj premožnih. »Ta država in vlada pripadata nam vsem, ne le peščici milijarderjev,« je eno od njegovih najbolj pogostih ­opozoril.

Pri tem ne misli le bogatih podpornikov desnice, ampak enako odločno napada tudi demokratsko dobrikanje premožnim. Lani jeseni je vodstvo stranke obtožil, da se ni jasno postavilo na stran delavskega razreda in se uprlo interesom premožnih. Senator, ki po lastnih besedah še ni objavil negativnega oglasa, o Hillary Clinton pravi, da jo ima rad in jo spoštuje, a »je dolgoletna pripadnica politične ­vrhuške, mogoče je čas, da ta država doživi pravo politično ­preureditev«.

Denar iz tujine

Zvezdniška kandidatka demokratov, ki se sicer poskuša otresti vloge favorita, se sooča z novo težavo, saj naj bi njihova družinska fundacija, ki jo vodi Bill Clinton, sprejemala vrsto tujih donacij, pri čemer o tem ni dovolj jasno poročala. Danes bo izšla težko pričakovana knjiga Denar Clintonovih, v kateri naj bi konservativni avtor Peter Schweizer razkril, kako naj bi Bill in Hillary Clinton prišla do premoženja s pomočjo tujih vlad in podjetij.

Temo je pomagal razpihniti New York Times, ko je pred poldrugim tednom razkril, da je kanadsko podjetje Uranium One, ki nadzira petino ameriških kapacitet urana, v fundacijo Clintonova globalna pobuda nakazalo 2,35 milijona dolarjev. Težava je, ker se je to zgodilo v času, ko je Uranium One prevzemala ruska agencija za jedrsko energijo Rosatom, soglasje za prevzem pa je moralo dati zunanje ministrstvo, ki ga je vodila Hillary Clinton. Njej je ruska banka, povezana s Kremljem, plačala kar pol milijona dolarjev za predavanje v Moskvi.

Schweizer naj bi v knjigi razvil teorijo, da je Hillary Clinton kot ministrica delovala skladno z interesi donatorjev v družinsko fundacijo. Bernie Sanders pravi, da obtožbe (ki sta jih Hillary in Bill ostro zavrnila) kažejo na resno težavo političnega sistema, v katerem prevladuje denar. »Imamo sistem, v katerem je demokracija v lasti nekaj milijarderjev,« je zatrdil izzivalec z leve.