Tiskane izdaje
V nedeljo je napočil »dan sprejema«, ko so podpisnice skladno z dogovorom, sklenjenim 14. julija na Dunaju, začele uresničevati jedrski sporazum, saj je minilo 90 dni od njegove potrditve v varnostnem svetu Združenih narodov. Evropska unija je tako sprejela pravno podlago, ki državam članicam omogoča ukinitev sankcij, ameriški predsednik Barack Obama pa je različnim ministrstvom ukazal, naj »sprejmejo vse potrebne korake za uresničitev ameriških zavez« za njihovo ukinitev.
Bela hiša je sporočila, da je Iran začel uresničevati svoj del dogovora, odstranjevati centrifuge za bogatenje urana, zmanjševati zaloge obogatenega urana s slabih 8 ton na 300 kilogramov ter predelovati težkovodni reaktor v Araku, ki bi lahko proizvajal plutonij. Iranski jedrski pogajalec Abas Arakči je včeraj napovedal, da bo dogovor uresničen do konca leta, čeprav se odstranjevanje centrifug po njegovih besedah v resnici še ni začelo, saj naj bi čakali na ukaz predsednika Hasana Rohanija iranski jedrski agenciji. A je zagotovil, da bodo kmalu začeli delati.
Tesanje grč
Ameriška stran ocenjuje, da bo trajalo vsaj dva meseca, preden bo mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), ki nadzoruje izvajanje ukrepov, lahko potrdila njihovo skladnost z dogovorjenim. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je napovedal, da bodo evropske sankcije veljale vsaj do januarja. Teheran lahko razredči svoje zaloge obogatenega urana ali pa ga zamenja za neobogateni uran. Po Arakčijevih besedah se nagibajo k tej rešitvi, ni pa hotel povedati, s kom se dogovarjajo.
Na Dunaju se je danes sestal odbor, v katerem so predstavniki vseh šestih pogajalk in Irana, ki bo reševal morebitne zaplete pri uresničevanju dogovora. Iran je sicer v nedeljo sporočil, da bo spoštoval dodaten protokol, ki inšpektorjem IAEA omogoča dostop do iranskih jedrskih objektov in njihovih raziskovalnih programov. Posebne pozornosti bo deležen reaktor v Araku, ena najbolj trdovratnih grč v zadnjih dveh letih pogajanj. Po besedah Washingtona bodo ZDA, Kitajska in Iran sodelovali pri njegovi predelavi, tako da v njem ne bo več mogoče pridobivati plutonija.
Obsodba raket
Teheran še vedno zanika, da je nameraval izdelati jedrsko orožje, mednarodni inšpektorji pa imajo nalogo, da preverijo te trditve in raziščejo pretekle jedrske programe države. Tudi ob uresničitvi vseh zahtev vse sankcije ne bodo ukinjene, saj ameriški kongres, kjer imajo večino nezaupljivi republikanci, ne bo privolil v ukinitev ukrepov, ki niso povezani z jedrsko energijo, kot so na primer kazni zaradi nespoštovanja človekovih pravic. Hkrati je veleposlanica ZDA v Združenih narodih Samantha Power v petek obsodila iranski preizkus raketnih izstrelkov srednjega dosega in ga označila za kršitev sankcij Združenih narodov.
Ameriška administracija, ki se je z desnico in celo skeptiki v vrstah demokratov dolgo borila za sprejetje sporazuma, sicer trdi, da ne gre za kršitev »jedrskih« sankcij, ampak za kršitev prepovedi ZN iz leta 2010 o preizkušanju balističnih raket. ZDA trdijo, da gre za natančno vodeno orožje, ki bi lahko nosilo tudi jedrsko konico. Hkrati je republikanska garda pred dnevi na televiziji razkazovala podzemno skladišče, polno različnih izstrelkov, ki naj bi bilo kar 500 metrov globoko pod površjem in nedosegljivo za sedanje orožje. Teheran naj bi tako pred domačimi konservativnimi krogi poskušal uravnotežiti dogovor z Zahodom.
