Tiskane izdaje
New York – Freddie Gray je bil po besedah sorodnikov zdrav 25-letni moški, ko so ga policisti v Baltimoru pred poldrugim tednom aretirali zaradi noža v žepu. Na policijsko postajo je prišel s hudo poškodbo hrbtenice in po tednu dni umrl. Nova smrt temnopoltega Američana v rokah belopolte policije je še okrepila vprašanja o življenju temnopoltih moških v ZDA.
Baltimore je le zadnji v vrsti podobnih primerov.
Vse od smrti Trayvona Martina na Foridi (strelec je bil samooklicani varnostnik, ne policist) je ameriška javnost čedalje bolj občutljiva na vedno večje nezaupanje med (belopolto) policijo in afroameriško skupnostjo. Policija v Baltimoru je po lanski izkušnji iz Fergusona, kjer so po smrti Michaela Browna izbruhnili nemiri, hitro objavila, da je suspendirala vseh šest vpletenih policistov in sprožila preiskavo, kaj je povzročilo Grayevo usodno poškodbo.
Šerif v prostem času
Še vedno preiskujejo tudi primer iz Severnega Charlestona v Južni Karolini, ko je (belopolti) policist Michael Slager s streli v hrbet pokončal bežečega (temnopoltega) Walterja Scotta. Policist je osumljen umora, ameriška javnost pa se sprašuje, kako bi se zgodba razpletla, če ne bi celotnega dogajanja s telefonom posnel mimoidoči in ga predal družini pokojnega. V Južni Karolini so policisti v zadnjih petih letih 209-krat streljali na osumljence, vendar preiskave niti v enem primeru niso odkrile ničesar spornega.
Tragično bizaren je dogodek iz Tulse v Oklahomi, ko je 73-letni šerifov rezervni pomočnik Robert Bates ustrelil na tleh ležečega osumljenca Erica Harrisa. Bates ga je hotel omamiti s paralizatorjem, a je pomotoma potegnil in sprožil pištolo. Strokovnjaki so kasneje ugotovili, da bi se izkušenemu policistu to težko pripetilo. Toda premožni zavarovalniški posrednik, čigar urjenje je vprašljivo, je policiji daroval vozila in denar, v zameno pa postal pomočnik v prostem času. Sodišče mu je vrh vsega dovolilo, da se lahko pred sojenjem odpravi na počitnice na Bahame.
Nejevoljo afroameriške skupnosti je zbudilo celo zgledno ravnanje policijskega začetnika Jesseja Kidderja v Ohiu. Med zasledovanjem osumljenca za dvojni umor Michaela Wilcoxa je ta ustavil avto, izstopil iz njega in stekel proti Kidderju ter vpil »Ustreli me!«. Policist se je umikal, pri tem celo padel na hrbet, a ni sprožil orožja. Nazadnje se je Wilcox predal in ulegel na tla, temnopolti Američani pa so se začeli spraševati, ali bi ostal živ, če ne bi bil belopolt.
Vodi Ferguson
Globoko nezaupanje temnopoltih Američanov v policijski in pravosodni sistem ZDA zbujajo tudi podatki o zaporniški populaciji v ZDA. Država s 5 odstotki svetovnega prebivalstva zadržuje okoli četrtino zapornikov na svetu, za rešetkami je 2,5 milijona Američanov, vsak peti (več kot 65 milijonov) ima policijsko kartoteko.
Še bolj vznemirljiv je podatek, da je skoraj 40 odstotkov zapornikov temnopoltih, kljub temu da afriški Američani predstavljajo le 13 odstotkov prebivalstva ZDA. Raziskave kažejo, da imajo temnopolti Američani med 18. in 29. letom kar petnajstkrat več možnosti, da bodo končali v zaporu, kot njihovi belopolti vrstniki. Zato se ne gre čuditi, da je zaupanje v pravičnost ameriškega pravosodja med njimi na najnižji ravni v vsej ameriški populaciji.
Zanimiva analiza New York Timesa je dodatno razgalila usodo temnopoltih Američanov - več kot vsak šesti v starosti od 25 do 54 let je »izginil« iz vsakodnevnega življenja zaradi prezgodnje smrti ali ker je v zaporu. Na 100 žensk v tej starostni skupini pride le 83 moških, kar pomeni, da jih manjka kar poldrugi milijon. Primerjava z belopoltimi Američani v tej starostni skupini kaže, da na 100 žensk pride 99 moških, kar je zanemarljiva razlika.
Statistični pregled kaže, da v New Yorku »manjka« 120.000 temnopoltih moških, v Chicagu 45.000, v Philadelphii 30.000. Podobne številke se nizajo po vsem jugu ZDA. Na prvem mestu po deležu »izginulih« temnopoltih moških je razvpiti Ferguson v Missouriju, kjer na 100 žensk pride le okoli 60 moških. Tudi v Severnem Charlestonu, prizorišču smrti Walterja Scotta, je to razmerje precej pod ameriškim povprečjem.
Vojna proti vojni
Glavni vzrok za »izginjanje« temnopoltih Američanov so prezgodnje smrti, pri čemer so na prvem mestu samomori, nato srčne bolezni in bolezni dihal ter nesreče. Toda čeprav je v devetdesetih višja smrtnost začela upadati, jo je »uravnotežilo« pospešeno zapiranje temnopoltih, ki strmo narašča od osemdesetih let. Posledice so motnje pri nastajanju novih družin, manj porok in več mater samohranilk. Moški, ki imajo večjo izbiro, so manj predani zvezi, ženske se morajo zanašati nase, ugotavljajo raziskovalci.
Po besedah Evana Feinberga iz libertarne organizacije Generation Opportunity ima ameriško kazensko pravo več kot 4500 zakonov. »Američani niso nagnjeni h kriminalu, pač pa so naši politiki nagnjeni h kriminaliziranju stvari,« je zatrdil Feinberg. Tako kot mnogi na levici tudi on opozarja na nujno reformo kriminalističnega sistema, pri čemer morajo začeti z razvpito vojno proti prepovedanim drogam.
