Tiskane izdaje
New York – Napaka na naftovodu Keystone je povzročila izlitje okoli 795.000 litrov nafte v Južni Dakoti. Ta menda ni povzročila večje okoljske škode, toda kljub temu ne koristi podjetju TransCanada, ki pričakuje dovoljenje za gradnjo sporne razširitve sistema, imenovane Keystone XL.
Po poročanju podjetja so zaposleni v četrtek zjutraj zaznali padec pritiska v sistemu in nemudoma ustavili pretok nafte. Izlitje se je zgodilo blizu mesteca Amherst v Južni Dakoti, iz cevovoda pa naj bi ušlo za okoli 5000 sodčkov nafte, ki je počrnila tamkajšnje travnike in polja. Predstavniki lokalnega ministrstva za okolje so sporočili, da to v nobenem pogledu ni majhno izlitje, vendar naj ne bi ogrozilo površinskih voda ali zajetij pitne vode. »Za čiščenje je odgovorno podjetje TransCanada, ki bo pri tem moralo upoštevati našo zakonodajo,« je poudaril Brian Walsh z okoljskega ministrstva Južne Dakote.
Po cevovodu se pretaka nafta iz kanadske Alberte do rafinerij v ameriških zveznih državah Illinois in Oklahoma, pri čemer prečka obe Dakoti, Nebrasko, Kansas in Misuri. Njegova največja zmogljivost je približno 500.000 sodčkov (okoli 87 milijonov litrov) na dan, TransCanada pa je zatrdila, da so od začetka njegovega delovanja leta 2010 skozenj pretočili že poldrugo milijardo sodčkov. To ni prva tovrstna nezgoda; aprila lani so morali zaradi nekoliko manjšega izlitja (približno 64.0000 litrov) zapreti podjetje za teden dni.
Nafta je končala na zasebnem zemljišču v Južni Dakoti, pri čemer vodotoki niso bili ogroženi, preiskava pa je našla okvarjen zvar. Poleg tega je bilo več izlitij na črpalnih postajah, med enim od teh se je maja 2011 zaradi pokvarjenega ventila v Severni Dakoti razlilo okoli 53.000 litrov nafte.
Zelene skrbi
Četrtkovo izlitje se je zgodilo v nerodnem trenutku za kanadsko podjetje, saj naj bi oblasti v Nebraski prihodnji teden objavile odločitev, ali bodo dovolile gradnjo spornega naftovoda Keystone XL. Lastnike zemljišč skrbi, da bi takšno izlitje razvrednotilo njihovo lastnino, okoljevarstveniki pa opozarjajo na nevarnost za vodne vire, posebej vodonosnik Ogallala, v katerem je ena največjih zalog pitne vode na svetu, iz njega pa se oskrbuje vodovodni sistem Velike planjave v osrednjih ZDA.
Po novem delu naftovoda naj bi se do rafinerij ob Mehiškem zalivu dnevno pretakalo okoli 800.000 sodčkov nafte iz skrilavcev, večje razlitje pa bi lahko povzročilo okoljsko katastrofo. »TransCanadi ne moremo zaupati,« je poudarila Jane Kleeb, predsednica demokratske stranke v Nebraski in dolgoletna nasprotnica naftovoda. Verjame, da se bodo lokalne oblasti »postavile na stran prebivalcev Nebraske, ne pa na stran tuje naftne družbe«.
Podjetje je vložilo dovoljenje za gradnjo naftovoda Keystone XL že leta 2008, toda okoljski pomisleki so doslej zavirali izvedbo projekta. Ti so prerasli v leta ostrih protestov in spopadov s policijo, v boj proti gradnji so se vključila tudi indijanska plemena, ki so poudarila, da bi gradnja posegla na njihova sveta zemljišča. Četrtkovo razlitje se je zgodilo blizu območja Sjujev Sisseton Wahpeton Oyate. Nasprotnikov ne skrbijo samo morebitna izlitja, pač pa opozarjajo, da bo to še spodbudilo izkoriščanje naftnih skrilavcev v Kanadi, kar povzroča precej večje izpuste toplogrednih plinov kot drugi viri nafte. Ameriška vlada je v času predsednika Baracka Obame odobrila gradnjo južnega kraka naftovoda, predlanskim pa zavrnila gradnjo severnega dela.
Trumpov zasuk
V dobi Donalda Trumpa so okoljski pomisleki odpravljeni, zato je takoj po prihodu na oblast s predsedniškim ukazom zahteval odstranitev ovir v postopkih za izdajo dovoljenj, marca pa je vlada izdala zvezno dovoljenje za gradnjo Keystona XL. Vendar zvezna oblast ne more poseči v delo lokalnih, kot je neodvisna petčlanska komisija v Nebraski. TransCanada je sicer zaradi okoljskih pomislekov že nekoliko odmaknila potek naftovoda od območja Sandhills, pod katerim leži vodonosnik Ogallala.
Toda okoljevarstvenikov to ni potolažilo. »Vedno smo poudarjali, da ni vprašanje, ali se bo nafta izlila, pač pa, kdaj se bo izlila. Zdaj je TransCanada potrdila naša opozorila,« je sporočila Kelly Martin iz vplivne okoljevarstvene skupine Sierra Club. Pri tem so opozorili na okoljske katastrofe, kot sta bili izlitji v reko Kalamazoo v zvezni državi Michigan leta 2010 in pet let pozneje v reko Yellowstone v Montani.
Opozorila ne bodo odvrnila sedanje vlade, ki ni samo odstopila od mednarodnega podnebnega dogovora o omejevanju izpustov toplogrednih plinov, pač pa na nedavnem podnebnem zasedanju v Nemčiji zagovarjala uporabo fosilnih goriv. To je sprožilo ostre proteste. V Bonnu je polovica dvorane na sporni ameriški predstavitvi prepevala in skandirala gesla, nato so ameriško delegacijo pustili pred praznimi sedeži, preostalo občinstvo pa je glasno negodovalo ob spornih stališčih Trumpove vlade do pospešene uporabe premoga. Nekdanji župan New Yorka Michael Bloomberg, ki nasprotuje novi politiki, je dejal, da je »spodbujanje uporabe premoga na podnebnem srečanju podobno spodbujanju uporabe tobaka na zasedanju o raku«.
