Jedrski sprožilec v času Trumpa

New York – ZDA bodo Severno Korejo ponovno obravnavale kot državo, ki podpira terorizem, je sporočil Donald Trump. Odločitev ameriškega predsednika bo zaostrila jedrsko krizo na Korejskem polotoku, njegovo spletno prerekanje s Kim Džong Unom pa je v ZDA sprožilo razpravo o uporabi jedrskega orožja.

Dober teden po Trumpovem obisku petih azijskih držav, na katerem je bila Severna Koreja osrednja tema pogovorov, je ameriški predsednik razglasil nov korak v politiki »skrajnega pritiska« na režim v Pjongjangu in ga ponovno potisnil v družbo Irana, Sudana in Sirije.

Po neuradnih podatkih naj bi med večmesečno vladno razpravo o odločitvi predvsem z zunanjega ministrstva prihajala opozorila, da niso izpolnjena vsa pravna merila za označitev Severne Koreje kot podpornice terorizma. Trump je danes navedel umor Džong Unovega polbrata v Maleziji, toda po mnenju pravnikov je potreben več kot en primer, pri čemer se niso strinjali, ali je ravnanje z ameriškim študentom Ottom Warmbierjem, ki je po izpustitvi iz zapora umrl zaradi posledic ujetništva, lahko označijo kot teroristično dejanje.

Zagotovila generalov

Predsednik George Bush mlajši je državo 2008 umaknil s seznama, da bi spodbudil pogajanja o njenem jedrskem programu, toda ta niso bila uspešna, saj država razvija tako jedrsko orožje kot raketne izstrelke, z njimi naj bi že lahko dosegla zahodni del ZDA. Odločitev bo zaostrila razmere na Korejskem polotoku, čeprav severnokorejski voditelj zadnje čase ni odgovarjal na provokacije ameriškega predsednika. Ta je v preteklih mesecih Pjongjangu že grozil z »ognjem in besom« ter »popolnim uničenjem«. To ni ostalo brez odziva v senatu, Trumpovi kritiki so se začeli spraševati, kaj oziroma kdo mu lahko prepreči sproženje jedrskega napada. »Skrbi nas, da je predsednik države tako nestabilen, nestanoviten in s tako naivnim načinom sprejemanja odločitev, da bi lahko sprožil jedrski napad, ki bi bil povsem sprt z interesi ameriške nacionalne varnosti,« je opozoril demokratski senator Chris Murphy.

General John Hyten, ki vodi ameriško strateško poveljstvo, je v soboto dejal, da bi zavrnil nelegalni ukaz Trumpa. »Moja naloga je svetovanje predsedniku. Če mi bo dal ukaz, ki ne bo legalen, ga bom na to opozoril,« je zagotovil na mednarodnem varnostnem forumu v kanadskem Halifaxu. Hyten je prepričan, da bi predsednik sprejel njegov opozorilo, nato pa bi skupaj našli ukrepe, ki bi ustrezali sprejetim merilom. Strateško poveljstvo nadzoruje ameriško jedrsko orožje in obrambo proti raketnim izstrelkom, njegov poveljnik pa je dejal, da je precej preudarjal, kako ravnati ob morebitnih spornih ukazih. »Nekateri morda mislijo, da smo neumni. Toda to ne drži, veliko razmišljamo o teh stvareh. Ko imaš takšno odgovornost, ne moreš drugače kot razmišljati o njej,« je pojasnil.

General John Hyten, ki vodi ameriško strateško poveljstvo, je v dejal, da bi zavrnil nelegalni predsednikov ukaz. Foto: Reuters

Njegove besede so posledica odločitve senatnega odbora za zunanjo politiko, da prvič po štirih desetletjih znova opravi razpravo o predsednikovih pooblastilih pri uporabi jedrskega orožja. Na zasedanju je tudi upokojeni general Robert Kehler, nekdanji poveljnik strateškega poveljstva, dejal, da bi upravljavci ameriškega jedrskega arzenala zavrnili nezakonite ukaze, Hyten pa je konec tedna poudaril, da se že desetletja nenehno urijo v vojaškem pravu oboroženih spopadov, ki med drugim določa, kako se odzvati v takšnem primeru. Negotovost v zvezi s predsednikovo presojo očitno skrbi tudi republikanske člane senatnega odbora. Čeprav niso tako neposredno napadli predsednika kot demokratski kolegi, so kljub temu želeli zagotovila, da obstaja dovolj jasen pravni in strateški nadzor nad morebitno prehitro uporabo jedrskega orožja.

Negotovost ob Trumpu

Upokojeni general Kehler ni znal povsem pojasniti, kaj bi zavrnitev predsednikovega ukaza v resnici pomenila. Brian McKeon, višji obrambni svetovalec v prejšnji vladi, meni, da bi predsednik lahko ukaz prenesel obrambnemu ministru in zahteval zamenjavo strateškega poveljnika. Po besedah Brucea Blaira, nekdanjega oficirja v jedrskih silah ZDA, zdaj pa soustanovitelja skupine Global Zero za jedrsko razorožitev, zagotovila obeh generalov ne upoštevajo možnosti, da lahko predsednik ukaz prenese neposredno »vojni sobi« v Pentagonu, od koder jo posredujejo posameznim jedrskim poveljstvom, mimo vrha strateškega poveljstva. Demokratski senator Ed Markey je celo predlagal sprejetje zakona, po katerem bi Bela hiša za uporabo jedrskega orožja potrebovala soglasje kongresa, čeprav je pobuda že vnaprej obsojena na neuspeh.

Vse to kaže na negotovost, ki jo sproža Trumpov značaj, predvsem njegovi nepredvidljivost in vročekrvnost. Trumpovi podporniki v senatu menijo, da že razprava o tem maje ameriški položaj v svetu. Republikanec Jim Risch je dejal, da dajejo Severni Koreji napačne signale o odločnosti in moči ameriškega vrhovnega poveljnika. Varnostni strokovnjaki se strinjajo, da mora predsednik države ohraniti zmožnost za hiter odziv na morebiten jedrski napad na ZDA, kar pa je treba razmejiti od morebitne odločitve o strateški uporabi jedrskega orožja. »Treba je ločiti med scenarijem, ko vojska prebudi predsednika, in tistim, ko predsednik prebudi vojsko,« je to nazorno opisal Peter Feaver, politolog z Univerze Duke.