Tiskane izdaje
New York − Kako kaže v ameriški volilni tekmi za večino v zgornjem domu kongresa, najbolje ponazarjajo medijske analize, kaj se bo zgodilo, če (ko) republikanci prevzamejo vodenje senata. Čeprav demokrati še niso povsem odpisani, bi se v dobrem tednu lahko samo po čudežu volilno razpoloženje v ključnih zveznih državah prevesilo v njihovo korist.
Desnica, ki bo zagotovo obdržala večino v spodnjem domu, bi s prevlado v senatu dobila v roke celoten kongres in imela odločilen nadzor in vpliv nad ključnimi proračunskimi postavkami, zaradi katerih so se zadnja leta spopadali z demokrati in Belo hišo Baracka Obame. Odločali bi o davkih, porabi in zadolževanju države, vprašanje pa je, kdo bi imel pri tem prevladujočo besedo, konservativno gibanje čajankarjev, ki želi skoraj ukiniti zvezno vlado, ali bolj zmerni republikanci, ki podpirajo manj radikalno zmanjševanje vpliva osrednje vlade, predvsem pa nižje davke in bolj ohlapno podjetniško zakonodajo in nadzor.
Napoved rezov
Vodja republikanske senatne manjšine Mitch McConnell, ki ima v Kentuckyju presenetljivo majhno prednost pred demokratsko izzivalko, je napovedal, da bo kot vodja večine pospešil omejevanje birokracije. »V proračunsko porabo bomo vnesli omejitve, za kaj država lahko in za kaj ne sme porabiti denarja. Na to se (demokrati) lahko pripravijo pri reformi zdravstvenega zavarovanja, pri finančni industriji, pri Agenciji za varovanje okolja (EPA), na številnih področjih,« je McConnell razkril strategijo stranke.
Vodja spodnjega doma John Boehner je razkazoval seznam 46 zakonov, ki jih je sprejela njegova republikanska večina in so obstali v senatu, s prevlado desnice v kongresu pa bi se znašli na mizi predsednika Baracka Obame. Med njimi so odobritev gradnje spornega naftovoda Keystone XL, širitev vrtanja nafte v globokem morju, odprava zveznega nadzora pri hidravličnem drobljenju, okoljsko spornem pridobivanju nafte in plina iz skrilavcev, ter odobritev sečnje v naravnih parkih za zasebna gozdarska podjetja.
Senatna desnica, ki jo volijo v zveznih državah in ne v posameznih, pogosto izjemno konservativnih okrožjih, zaradi česar je manj radikalna od poslanskih kolegov v spodnjem domu, se izogiba ideološko spornih tem, kot je popolna odprava reforme zdravstvenega zavarovanja. Ali pa proračunskega predloga poslanca Paula Ryana, po katerem bi ostro zarezali v socialne programe ter obrambni proračun in zmanjšali porabo države, hkrati pa močno znižali davke in uravnotežili proračun.
Dilemo je lepo ponazoril prav McConnell, ko je med predvolilno debato lovil ravnotežje med mantro desnice o ukinitvi reforme Obamacare in možnostjo za revne volivce, da jim država v okviru reforme plača zavarovanje ali da ga tisti malo manj revni s subvencijami poceni dobijo na spletni tržnici zvezne države Kentucky. Po njegovih besedah bo treba ukiniti Obamacare, obdržati pa slednji pridobitvi, ki sta v Kentuckyju zelo priljubljeni, kljub temu da večina javnosti močno nasprotuje reformi. McConnell ni pojasnil, od kod bi dobili denar za oboje, če bi ukinili zvezni program, a takšne podrobnosti v volilnih kampanjah ponavadi uidejo pozornosti volivcev.
Mlačne analize
Ekonomisti niso ravno navdušeni nad dosedanjimi predlogi desnice. »Nekateri bodo pomagali gospodarstvu, toda če me vprašate, koliko delovnih mest bodo ustvarili, bi rekel, da ne veliko,« je za New York Times ocenil Matthew Slaughter, profesor ekonomije na univerzi Dartmouth in nekdanji gospodarski svetovalec predsednika Georgea Busha mlajšega. Pogreša predloge za vlaganje v infrastrukturo in reformo politike priseljevanja, s katero bi podjetja lahko privabila izobražene tujce.
Predsednik Obama je v začetku meseca poudaril svojo politiko za okrevanje gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest (ZDA so uradno nezaposlenost v petih letih z 10 znižale pod 6 odstotkov) ter posvaril volivce, da volitve odločajo tudi o tem. Hkrati je izzval republikance, naj predstavijo podobno učinkovite ukrepe. Joel Prakken iz svetovalnega podjetja Macroeconomic Advisers je zatrdil, da po njihovih analizah dosedanji predlogi desnice, kot so nižji davki, ne bi bistveno pospešili zaposlovanja, odprava zdravstvene reforme pa bi v gospodarstvo vnesla negotovost.
Po besedah Alana Auerbacha, ekonomista z Univerze Kalifornije, bi »rahljanje zakonodaje o varovanju okolja povečalo zaposlovanje, toda obstaja razlog, da smo sprejeli takšno zakonodajo«. Poleg tega se naftna industrija razcveta celo ob strogi zakonodaji, ponekod celo ne morejo več črpati zemeljskega plina, ker nimajo dovolj plinovodov za njegov transport.
Republikanci tudi ob večini v kongresu ne bi imeli povsem prostih rok pri uveljavljanju zamisli, saj demokratom ostaja možnost obstrukcije v senatu, predsednik pa lahko z vetom zavrne podpis zanj spornih zakonov. Desnica sicer lahko spravi svoje predloge v zakon o proračunu in tega v kongresu spelje skozi posebno proceduro, imenovano usklajevanje, pri kateri ni možnosti obstrukcije. Tako bi se Obama moral soočiti z izbiro, da privoli v njihove zahteve ali z vetom sproži novo ustavitev dela vlade ali celo novo dolžniško krizo v ZDA.
Postavlja se vprašanje, kdo bo bolj pripravljen popuščati, predsednik, ki poskuša ustvariti zgodovinsko zapuščino svojih dveh mandatov, ali republikanci, ki jih čez dve leti čakajo težke kongresne in predsedniške volitve. »Desnica mora dokazati, da zna vladati in speljati stvari, če si želi leta 2016 tekmovati proti Hillary Clinton [zelo verjetno predsedniško kandidatko demokratov],« je napovedal Greg Valliere iz raziskovalnega podjetja Potomac Research Group, ki za podjetja pripravlja analize washingtonske politike.
