Kampanja zamajala povezovanje

New York – Predsednik edine­ vojaške velesile je odšel na pot utrjevanja zunanjepolitičnega­ obrata k Aziji skoraj praznih rok. Še preden so številne nerodnosti zasenčile azijsko turnejo, je Barack Obama za popotnico dobil grožnjo, da bo težko izpogajano čezpacifiško trgovinsko povezovanje propadlo zaradi nasprotovanja v ZDA.

Čezpacifiško partnerstvo (TPP) so v Washingtonu zasnovali kot povezovanje 12 držav v protiutež rastoči­ gospodarski (in posredno tudi vojaški) moči Pekinga. Obamova Bela hiša poskuša vzporedno splesti podobno trgovinsko mrežo (TTIP) prek Atlantika, a se trga še pred koncem pogajanj, vsaj čezpacifiško povezovanje pa so februarja sklenili s podpisom sporazuma. Toda upor na levici, ki mu je kot predsedniški kandidat dal glas senator Bernie Sanders, je tudi nekdanjo zunanjo ministrico in zdaj izbranko demokratov v predsedniški tekmi Hillary Clinton prisilil, da se je odrekla »sporazumu v sedanji obliki«.

»Doma bomo utišali hrup«

Nič drugače ni pri republikancih. Njihov predsedniški kandidat Donald Trump je prekinil tradicionalno podporo desnice odpravljanju trgovinskih ovir in glasno nasprotuje sprejetim dogovorom. Populistično nagovarjanje volivcev v industrijskem pasu države, ki ga je prizadelo izginjanje delovnih mest v proizvodnji, se je preselilo tudi v kongres. Mitch McConnell, vodja republikanske večine v senatu, je pospremil Obamo na pot v Azijo z napovedjo, da senat letos ne bo glasoval o sporazumu TPP in bo tako omogočil novemu predsedniku oziroma predsednici morebitna ponovna pogajanja.

Kljub temu je ameriški predsednik na poti zvenel optimistično, »doma bomo utišali hrup, ko bo konec volilne sezone, med njo je vedno nekoliko glasno«, je napovedal, da bodo kongresniki kljub temu potrdili sporazum. Po rezultatih anket je javnost razdeljena, po merjenju organizacije Pew Research Center 39 odstotkov volivcev nasprotuje TPP, 37 odstotkov ga podpira.

V prid Obami je zgodovina sprejetih trgovinskih sporazumov, saj jih je vedno spremljala razgreta razprava, a so se nato prebili skozi kongres. V prvi volilni kampanji je nasprotoval sporazumu s Korejo, tri leta kasneje sta ga državi pod njegovim vodstvom podpisali in potrdili. »Interesi bodo ostali, ne glede na to, kdo bo v Beli hiši,« je zatrdil Scott Miller, nekdanji direktor za mednarodno trgovinsko politiko v ameriški multinacionalki Procter & Gamble. Zagovorniki povezovanja so opozorili, da globalizacije ni mogoče ustaviti, saj tehnološki razvoj manjša razdalje med državami in kuje mednarodne proizvodne verige.

Ratifikacija TPP je hkrati preizkus kredibilnosti in resnosti ameriškega obrata k Aziji in bi povzročil usihanje vpliva ZDA na tej celini. Po mnenju zagovornikov realpolitike kritike o prenizkih standardih za zaščito delavskih pravic in okolja morda držijo, toda propad sedanjega sporazuma bi po njihovih besedah potisnil azijske države v naročje kitajskih trgovinskih sporazumov. Režim v Pekingu pa v teh ne izgublja časa z »malenkostmi«, kot so minimalne plače ali zmanjševanje onesnaževanja.