Kdo je ubil »bambija«?

Tudi vsi neobjavljeni dokumenti o atentatu na JFK-ja ne bodo prepričali prepričanih.

Objavljeno
26. oktober 2017 21.46
Boris Čibej
Boris Čibej
Po svetu je veliko uradnih razlag pomembnih dogodkov, ki jim ljudstvo noče verjeti, a doslej še ni bilo o nobenem več alternativnih in »prepričljivih« zgodb kakor o tem, kdo je pred 54 leti zares ubil 35. ameriškega predsednika Johna Fitz­geralda Kennedyja in zakaj.

Pred desetimi leti je profesor zgodovine na univerzi v Manchestru Peter Knight v knjigi »Umor Kennedyja« izračunal, da je bilo že do takrat objavljenih približno 2000 knjig o atentatu na »Džejefkeja« (JFK), kakor Američani še vedno imenujejo svojega prvega predsednika katoliške veroizpovedi. Od teh je bilo, če je verjeti njegovemu ameriškemu pisateljskemu kolegu Vincentu Bugliosiju, »zgolj« 95 odstotkov takšnih, ki so razkrivale drugačno »resnico« od uradne, ki jo je objavila tako imenovana Warrenova komisija.

Tudi javnomnenjske raziskave v državi, v kateri so leta 1963 umorili že drugega predsednika v prejšnjem stoletju, že od atentata v teksaškem mestu Dallas kažejo, da večina Američanov ne verjame, da je bil demokratski predsednik Kennedy žrtev zgolj »osamljenega volka« Leeja Harveyja Oswalda. V zadnjih dneh svetovni mediji navajajo izsledke agencije Gallup, ki je pred štirimi leti, na 50. obletnico Kennedyjevega umora, ugotovila, da se je število Američanov, ki verjamejo v »teorijo zarote«, precej zmanjšalo. Leta 2013 je bilo med njimi »le še« 61 odstotkov takšnih, ki niso verjeli uradnim »lažem« o atentatu na Kennedyja.

Takrat je Bugliosi, zdaj že pokojni tožilec, ki je zaslovel v procesu proti množičnemu morilcu Charlesu Mansonu, za ameriško televizijo CNN povedal, da so v pol stoletja po Kennedyjevi smrti različni »zarotniški teoretiki« za dejanske morilce razglasili vsaj 42 skupin, 82 atentatorjev in še kakih 214 sostorilcev, ki jih v izsledkih uradne preiskave ni. Ker bi že sam seznam teh domnevnih »pravih« morilcev predsednika ZDA, ki med Američani še vedno velja za enega najboljših voditeljev njihove države vseh časov, zahteval obseg pričujočega članka, navajamo zgolj nekaj tistih, ki so med zarotniškimi teoretiki najbolj »priljubljeni«.

Kriv je »Elbidžej«

V skupini tistih, ki naj bi dejansko naročili predsednikov umor, je med »zarotniki« eden vodilnih »Elbidžej«, kakor so po kratici njegovega imena klicali zdaj že pokojnega strankarskega kolega umorjenega Kennedyja Lyndona B. Johnsona (LBJ), ki ga je JFK izbral za svojega podpredsednika, po smrti svojega šefa pa je vodil državo do leta 1968, ko ga je v Beli hiši zamenjal republikanski predsednik Richard Nixon.



Naslovnica Dela ob atentatu na Johna F. Kennedyja. Foto: Delo Foto

To teorijo namreč zagovarja prijatelj sedanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa Roger Stone, ki je bil nekoč lobist za igralniške posle »slovenskega zeta«, med predvolilno kampanjo pa eden od njegovih svetovalcev. Pred štirimi leti, ko je po pol stoletja spet »odmeval« atentat na Kennedyja, je tudi Stone napisal eno od temeljnih del o največji teoriji zarote vseh časov. V knjigi Človek, ki je ubil Kennedyja je Stone obtožil Johnsona, da je dal ubiti JFK-ja in še vsaj šest drugih ljudi.

Njegovo delo, ki med kritiki ni poželo pretiranega odobravanja, je le eno od zadnjih v vrsti del, ki so obtoževala »Elbidžeja«, da je naročil umor svojega šefa zato, ker je izvedel, da ga na naslednjih volitvah ne bo več imenoval za podpredsednika ZDA. Če je verjeti washingtonskemu »insiderju« Stonu, ki je tesno sodeloval s tremi nekdanjimi republikanskimi predsedniki, Nixonom, Ronaldom Reaganom in Georgeem Bushem starejšim, je LBJ celo sam priznal krivdo. »Madeleine Duncan Brown, ki je bila 21 let Johnsonova ljubica in mu je rodila nezakonskega sina, je povedala, da ji je na predvečer atentata dejal: 'Od jutri se mi ne bo več treba ukvarjati s temi kennedyjevskimi pasjimi sinovi.'«

KGB, Castro, mafija in Cia

Med verniki v zaroto je zelo priljubljena tudi teorija, da je umor Kennedyja, ki je med kubansko krizo skoraj povzročil tretjo svetovno vojno, naročila sovjetska tajna služba KGB. Njeno »verodostojnost« potrjuje že dejstvo, da je uradni morilec Oswald prebegnil v Sovjetsko zvezo, kjer je živel v letih 1959–1962, »dokaze« pa je zagovornikom te verzije priskrbel tudi eden od vodij nekdanje romunske tajne službe Securitate Ion Mihai Pacepa, ki je pred štirimi desetletji prebegnil v ZDA, pred desetimi leti pa objavil knjigo Programiran za ubijanje: Lee Harvey Oswald, sovjetska KGB in atentat na Kennedyja. Ta »resnica« ima več različic, med katerimi je tudi ta, da je KGB poslala svojega morilca, ki je bil zgolj videti kot domnevni storilec Oswald.



JFK na poslednji vožnji 22. novembra 1963. Foto: AP Photo/Jim Altgens

Nekateri so prepričani, da je Kennedyjev umor naročil zdaj že pokojni kubanski voditelj Fidel Castro. »Dokaze« so našli v tem, da je leta 1963 policija aretirala Oswalda, ker je delil prospekte s propagando za kubanski komunistični »režim« in si (neuspešno) prizadeval, da bi mu Havana podelila politični azil. Obstajajo tudi takšni, ki verjamejo izjavam pokojnega ameriškega množičnega morilca in gangsterja Charlesa Harrelsona, ki je septembra 1980, menda pod vplivom kokaina, priznal, da je sam ubil predsednika Kennedyja.  

A še bolj priljubljene so teorije, da so bili morilci iz vrst ameriških tajnih služb. Pred četrt stoletja je izšla knjiga Bonarja Menningerja, ki je prepričan, da se je enemu od agentov, ki je varoval predsednika in sedel tik za njim v avtu, po naključju sprožila pištola. Nekateri verjamejo, da je zaradi nasprotovanja njegovi politiki do Kube JFK-ja umorila skupina pripadnikov Cie, ki je bila vmešana tudi v afero Watergate, medtem ko so drugi prepričani, da so ga tajne službe ubile zato, ker je hotel razkriti njihove »ponarejene zgodbe« o neznanih letečih predmetih.

Pred štirimi leti je Gallupova raziskava pokazala, da 13 odstotkov Američanov verjame, da je Kennedyja ubila mafija, v njihovi veri pa jih je pred 12 leti utrdila tudi izjava mafijskega »bossa« Carlosa Marcella, da je sam naročil umor tega »pasjega sina«. Obstajajo pa tudi takšni, ki »vedo«, da je umor naročil legendarni pokojni igralec bejzbola Joe DiMaggio, ki Kennedyjevi družini menda ni mogel odpustiti, da so – po njegovem prepričanju – ubili ljubezen njegovega življenja, slavno igralko in JFK-jevo ljubico Marilyn Monroe.