Kdo proslavlja hongkonško svobodo?

Hongkong je preveč privlačen, da bi ga novi kolonizatorji pustili mirno uživati obljubljeno avtonomijo.

Objavljeno
25. junij 2017 19.32
Zorana Baković
Zorana Baković
V Hongkongu s polno paro potekajo priprave na proslavo 20. obletnice konca kolonialne vladavine in vrnitve pod suverenost Kitajske. Mesto s 7,5 milijona prebivalci se intenzivno pripravlja na obisk predsednika Xi Jinpinga. Zaradi tajnosti programa njegovega obiska in zelo povečane varnosti se zastavlja vprašanje, česa se najmočnejši človek Kitajske tako zelo boji.

To bo Xijev prvi obisk Hongkonga, od kar je bil pred skoraj petimi leti imenovan za partijskega, nato pa še državnega voditelja. Dejstvo, da so njegov prihod uradno potrdili šele v petek, kaže na stopnjo nervoze, s katero se kitajski vrh pripravlja na okroglo obletnico.

Hongkong bo imel za tridnevno proslavo na razpolago proračun v višini 85 milijonov ameriških dolarjev. A velik del teh sredstev bo porabljen predvsem za mobilizacijo več kot 10 tisoč pripadnikov varnostnih sil, med katerimi so tudi slavni specialci Leteči tigri in ljudje žabe, ki bodo pozorni na možne napade z morja. Viri pravijo, da so hongkonške in kitajske varnostne službe natančno preučile vse zadnje teroristične napade v Veliki Britaniji in tudi drugod v evropskih državah. Tako so se pripravile na vse možne oblike mednarodnega terorizma. V tednih pred proslavo so posebne enote izvedle številne vaje. Eden od scenarijev, za katerega so se pripravljali, je bil tudi, kaj bi se zgodilo, če bi teroristično vozilo z vso hitrostjo zapeljalo med množico ljudi, zbranih na eni od lokacij, predvidenih za proslavo.

Hongkonška policija bo budno spremljala tudi politične aktiviste, ki bi Xijev prihod lahko izkoristili za organizacijo protestov, s katerimi bi dali kitajskemu predsedniku vedeti, da v nekdanji britanski koloniji niso vsi razpoloženi za slavje.

Številne obljube, dane Hongkonžanom pred 1. julijem 1997, namreč še do danes niso bile izpolnjene. Še zlasti se to nanaša na upočasnjen proces demokratizacije in odlaganje neposrednih volitev voditelja lokalne vlade po principu »en človek – en glas«.

Kot drugod v postkolonialnem svetu bi bili tudi prebivalci tega posebnega mesta morda pripravljeni znižati pričakovanja glede demokratizacije, če bi izboljšanje občutili na drugih področjih. Toda plače ne rastejo več in cene stanovanj so dosegle nove rekorde. Kljub kroničnemu pomanjkanju nekvalificirane delovne sile se mladi vse težje zaposlujejo. Tudi ko jim uspe dobiti delo, ne morejo niti sanjati o resnični osamosvojitvi od pomoči staršev. Nakup povprečnega stanovanja v Hongkongu je na primer vreden 18 celoletnih plač, kar je največje razmerje med ceno nepremičnine in povprečnimi prejemki na svetu.

Hongkonžane muči tudi, da je prihod kitajskega kapitala povečal premoženjski prepad, ki se je leta 2016 izrazil v Ginijevem količniku v vrednosti 0,539 (količnik 0,0 je popolna enakost, količnik 1 pa popolna neenakost), pa tudi to, da je korupcija vse bolj prisotna. Opiranje lokalne fiskalne blagajne na visoke cene zemljišč pomeni tudi številna navzkrižja interesov, zaradi katerih sta se znašla v zaporu nekdanji voditelj lokalne vlade Donald Tsang in nekdanji generalni tajnik vlade Rafael Hui. Tudi proti novi voditeljici lokalne vlade Carrie Lam, ki bo prisegla 1. julija, poteka preiskava, ker je za neki javni gradbeni projekt izbrala arhitekta brez javnega razpisa.

V preteklih letih se je prevladujoče razpoloženje v Hongkongu, ki je bil med britansko vladavino znan po apolitičnosti, spremenilo iz navdušenja (v prvih letih po odhodu zadnjega britanskega guvernerja) v nezadovoljstvo (ko je začel Peking vidno zategovati zanko okoli hongkonške svobode) ter celo v separatizem (ki se je pokazal med »revolucijo dežnikov« jeseni 2014).

Prav zato bo predsednik Xi s svojim programom v Hongkongu podal meščanom nedvoumno sporočilo, da lahko načrtujejo še takšno gospodarsko ekstravaganco, vendar pa naj o osamosvojitvi od LR Kitajske nikar ne razmišljajo.

Obiskal bo enote Narodnoosvobodilne vojske, ki so nameščene v Posebni administrativni regiji, kar je uradni status nekdanje britanske kolonije, takoj za tem pa bo v hongkonško pristanišče priplula prva kitajska letalonosilka Liaoning. Xi Jinping si bo ogledal še enega od kontroverznih infrastrukturnih projektov. Šele tik pred njegovim prihodom bo znano, ali bo to most, ki povezuje Hongkong, Zhuhai in Macao, ali hitra železnica do Kantona. V vsakem primeru bo kitajski predsednik namenil posebno pozornost enemu od projektov, ki bo nekdanjo britansko kolonijo še tesneje povezal z matično državo.

Gradnja več milijard dolarjev vrednega mostu je bila nedavno otežena z odkritjem, da je licencirani laboratorij za nadzor kvalitete in varnosti ponaredil rezultate o kvaliteti betona. Železniški projekt pa se je zapletel zaradi vprašanja, ali bo dovoljeno, da kitajski obmejni policisti preverjajo potnike na terminalu v zahodnem Kowloonu.

Hongkonžani so glede obeh projektov prepričani, da vnašata preveč »kitajskega duha«, ki spreminja prav tisto, kar so hoteli ohraniti iz kolonialnih časov: visoke kvalitetne standarde in nedvomno avtonomijo. Dve desetletji po odhodu Britancev je Hongkong še naprej pod kolonizatorji. Samo da so jim zdajšnji še manj všeč od tistih, ki so jih pospremili ven pred dvajsetimi leti.