Tiskane izdaje
Havana − Za Združenimi državami Amerike in Kubo je nov zgodovinski dan. Havano je namreč danes prvič po sedmih desetletjih znova obiskal ameriški zunanji minister − John Kerry je nadzoroval dvig zastave nad znova odprtim ameriškim veleposlaništvom na otoku.
Zastavo, ki so jo izobesili na drogu ob ameriškem veleposlaništvu v Havani, je marincem, zadolženim za zgodovinsko potezo, izročila trojica njihovih upokojenih kolegov, ki so jo tistega dne pred 54 leti, ko je Washington na vrhuncu hladne vojne prekinil stike z otokom, spustili.
Kerry se je ob današnjem novem simboličnem zbližanju odnosov med Washingtonom in Havano zavzel za »pristno demokracijo« na Kubi, poroča tiskovna agencija AFP. Kot je poudaril, premik v ameriški politiki do otoka ne pomeni, da bodo ZDA Havano prenehale pozivati k spremembam. »Še naprej smo prepričani, da bi prebivalcem Kube najbolj koristila pristna demokracija, v kateri lahko ljudje svobodno izbirajo svoje voditelje,« je dejal.
Kerryjev obisk Kube bo po napovedih trajal le nekaj ur, kar pa bo po pričakovanjih dovolj, da se bo ameriški zunanji minister posvetil nekaterim perečim vprašanjem, ki so kljub znatni otoplitvi odnosov med državama še vedno odprta, med njimi trgovinski embargo in status ameriškega vojaškega oporišča Guantanamo. Poleg tega se bo Kerry predvidoma sestal s kubanskimi oporečniki, obljubil pa je tudi, da se bo sprehodil po ulicah Havane in se srečal s tamkajšnjimi prebivalci. Predvideno je tudi srečanje s kubanskimi uradniki, poslovneži, umetniki in aktivisti.
Kot smo v Delu že pisali, so bili diplomatski odnosi med Kubo in ZDA zamrznjeni kar pet desetletij − ZDA so jih prekinile leta 1961 po kubanski revoluciji. Washington je nato desetletja poskušal strmoglaviti kubanski režim in izolirati otok, kar je na koncu dosegel s trgovinskim embargom.
Ameriški predsednik Barack Obama in kubanski voditelj Raul Castro sta decembra, 54 let zatem, ko so se stiki med državama na vrhuncu hladne vojne prekinili, sporočila presenetljivo novico o otoplitvi odnosov. Državi sta nato izmenjali zapornike, Kuba pa je pozneje iz zapora izpustila še vse politične oporečnike. Državnika sta se nato aprila v Panami sestala na zgodovinskem srečanju − prvem srečanju ameriškega in kubanskega voditelja po letu 1958. Maja so ZDA poskrbele za nadaljnje izboljšanje odnosov − Kubo so namreč umaknile s seznama držav podpornic terorizma. Sredi julija so Združene države in Kuba v Washingtonu in Havani naposled znova odprle veleposlaništvi.
Čeprav odprtje veleposlaništev predstavlja pomemben mejnik, ostajajo številna vprašanja še vedno odprta, med njimi spoštovanje človekovih pravic, zahteva za nadomestilo zaplenjenega ameriškega premoženja v Havani in nadomestilo za povzročeno gospodarsko škodo Kubi zaradi embarga. Ta je kljub Obamovim prizadevanjem po umiku še vedno v veljavi, saj umiku ostro nasprotujejo predvsem republikanci v kongresu, pa tudi nekateri demokrati.
