Kerry od vojnih žarišč do parka miru

New York – Vodja ameriške diplomacije je minule dni preživel na poti, ki ga je vodila od zaskrbljenih zaveznikov, ki bi radi več bomb, prek sumničavih zaveznikov, kjer ZDA še vedno mečejo bombe, do nekdanjega nasprotnika, ki so ga z dvema atomskima bombama spremenili v zaveznika.

Srečanje Johna Kerryja in šestih članic zalivskega sveta za sodelovanje (GCC) je potekalo v ozračju zaskrbljenosti slednjih, da ZDA preveč popuščajo Iranu, medtem ko se po Washingtonu širi nejevolja, ker sunitske vlade šesterice po ameriškem prepričanju ne naredijo dovolj za poraz sunitskih skrajnežev, združenih v Islamski državi. ZDA so se s sklenitvijo jedrskega sporazuma z Iranom vsaj začasno otresle vsaj ene skrbi na Bližnjem vzhodu, toda Teheran je hkrati pospešil preizkušanje balističnih izstrelkov, povečuje pošiljke orožja šiitski strani vojne v Jemnu ter krepi vpletenost v Sirijo.

Peta flota, ki ima oporišče v Bahrajnu, je v zadnjih mesecih prestregla štiri iranske pošiljke orožja, namenjene hutijskim upornikom, ki so že mesece tarča vojaškega posredovanja članic GCC. »Iran je nevaren kot vedno,« je zatrdil tudi Jusef al Otaiba, veleposlanik Združenih arabskih emiratov pri Združenih narodih.

Dolarji za Irak

Boja z Islamsko državo ni treba spodbujati na drugi strani Perzijskega zaliva, toda Kerryjev obisk v Bagdadu prihaja v času nove hude politične krize v Iraku, ko razkoli v šiitski skupnosti majejo stolček premiera Haiderja al Abadija. Ta poskuša v boju proti korupciji prenoviti vlado, a se pri tem sooča z ostrimi trenji. Med najvplivnejšimi nasprotniki je šiitski duhovni voditelj Moktad al Sadr, ki nadzoruje milico Saraja al Salam, naslednico protiameriške Mahdijeve armade, in je tesno povezana z Iranom.

Washington poskuša na vse načine okrepiti Abadijevo vlado, Kerry je prinesel s sabo 155 milijonov dolarjev nove humanitarne pomoči, ta je tako od leta 2013 skupaj narasla že na 778 milijonov dolarjev. Pri tem ne gre samo za brzdanje že tako velikega vpliva Irana v državi, ki je zdaj v rokah šiitske večine, pač pa zaostrovanje političnih razmer slabi boj proti Islamski državi. Tako je vlada nekaj posebnih vojaških enot s fronte v zahodni pokrajini Anbar umaknila v Bagdad, da bi varovale prestolnico pred nemiri.

Zapletene razmere še poglablja zadnje mesece intenzivna ruska zunanja politika v regiji. V času, ko je Pentagon znova razglasil Rusijo za največjo grožnjo ZDA, je zunanje ministrstvo pohvalilo njeno »pozitivno vlogo v Siriji« za dosego premirja. Po Kerryjevih besedah brez tvornega sodelovanja Moskve »ne bi umaknili kemičnega orožja iz Sirije«, »ne bi končali sovražnosti v Siriji in začeli pogajanj« in »ne bi imeli jedrskega dogovora z ­Iranom«.

Toda Bela hiša si ob umikanju sankcij, saj Teheran spoštuje dogovor o razgradnji njihovega jedrskega programa, hkrati prizadeva uveljaviti nove, zaradi kršitev sporazuma o preizkušanju balističnih izstrelkov. Toda Kremelj v varnostnem svetu Združenih narodov najverjetneje ne bo privolil v takšne ameriške zahteve. Še posebej, ker iransko delovanje krši duh sporazuma, ne pa nujno tudi formalnega besedila.

Po sledi invazij

Kerry je nadaljeval regijsko diplomacijo z nepričakovanim obiskom Kabula, še enega prizorišča ameriškega boja proti terorizmu s podobnimi sektaškimi spori, uničenim gospodarstvom in hudo varnostno krizo. Vse to je poglobilo razpoke v skupni vladi predsednika Ašrafa Ganija in njegovega volilnega tekmeca iz leta 2014 Abdulaha Abdulaha. Afganistanski parlament bi moral v dveh letih s spremembami ustave spremeniti vlogo slednjega v predsednika vlade, a se to ni ­zgodilo.

Kerry, ki je posredoval med politikoma, da sta sestavila vlado narodne enotnosti, je v soboto presenetil s trditvijo, da kljub neizpolnjevanju dogovora to ne pomeni kršitve sporazuma in da ta velja vseh pet let predvidenega trajanja vlade. Washington si ne želi političnega razkola v času, ko talibi obvladujejo že 30 odstotkov države, hkrati pa naj bi ZDA do konca leta prepolovile svojo vojaško navzočnost z 9800 na 5500 vojakov.

Nato bo o varnostnih zagotovilih Afganistanu julija razpravljal na vrhu v Varšavi, oktobra bo v Bruslju srečanje držav donatoric, zato si nihče vmes ne želi politične krize, ki bi dokončno zamajala vlado narodne enotnosti. Kerry je znova pozval talibe, naj pristopijo k mirovnemu procesu, a ti vztrajajo pri svojih pogojih, med drugim umiku vseh tujih sil iz države.

Jedrski pomisleki

Ameriški zunanji minister je včeraj nadaljeval delovni teden na srečanju s preostalimi kolegi iz sedmih najrazvitejših držav. Pri tem je bila predvsem pomembna lokacija, mesto Hirošima, kjer so ZDA leta 1945 uporabile prvo jedrsko bombo. Kerry se je v parku miru poklonil 140.000 žrtvam, toda na State Departmentu so poudarili, da se ZDA ne bodo opravičile.

S sabo nosi breme domače predsedniške tekme, saj so izjave vodilnega republikanca Donalda Trumpa, da bi se morali Japonska in Južna Koreja sami braniti in za to razviti lastno jedrsko orožje, po­vzročile splošno začudenje. Kerry je zato pred dnevi dejal, da ga »vsak voditelj, s katerim se srečam, vpraša, kaj se dogaja v Ameriki«.