Kitajska: Parada državnega ponosa

Severnokorejski vodja se je vsaj pri nečem pridružil zahodnim voditeljem: ne bo ga v Peking na veliko vojaško parado, s katero bodo prihodnji četrtek praznovali 70. obletnico zmage nad Japonsko in konca druge svetovne vojne.

Pomenljiv je podatek, da je Pjong­jang poslal uradno obvestilo Pekingu, da Kim Džong Una ne bo na parado, istega dne, ko sta se delegaciji obeh Korej v Panmundžonu dogovorili, da bosta nehali stopnjevati napetosti v medsebojnih odnosih. Južna Koreja se je strinjala, da bo nehala oddajati politične govore po glasnih zvočnikih, nameščenih ob 38. vzporedniku.

Še pomenljivejše je, da je Severna Koreja privolila v nekakšno opravičilo zaradi postavljanja min. Sicer ni mogla naravnost priznati, da je to naredila namerno, vendar je v izjavi svoje visoke delegacije zapisala, da obžaluje, ker sta bila ranjena južnokorejska vojaka, ki sta zaradi min ostala brez nog. Lahko bi rekli, da je bil to največji kompromis, ki ga je Pjongjang kadarkoli sprejel v odnosih s Seulom in s katerim je gotovo postavil pomembne temelje za prihodnji dialog.

Prav takrat so iz Pjongjanga sporočili tudi novico, da bo v Peking prišla »visoka delegacija« pod vodstvom Čoe Rjong Haeja, člana predsedstva politbiroja Delavske stranke, in da se vodja Kim Džong Un ne namerava udeležiti kitajske vojaške parade. Za kitajsko partijsko vodstvo je to resna politična žalitev, ki jo je izrekel zaveznik, s katerim so medsebojne odnose vedno opisovali tako, kakor da sta si državi »blizu kakor ustnice in zobje«.

Tudi Abeja ne bo v Peking

Kitajsko zunanje ministrstvo je v torek objavilo seznam gostov, ki bodo s tribun na Trgu nebeškega miru opazovali veliki mimohod in med katerimi ni niti enega zahodnega voditelja. Res bo prišlo nekaj nekdanjih, med njimi nekdanji britanski premier Tony Blair, nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder in nekdanji japonski premier Tomiiči Murajama. Sedanji vodja japonske vlade Šinzo Abe, kateremu je parada pravzaprav namenjena, je v ponedeljek uradno zavrnil vabilo Pekinga.

»Ne bo ga v Peking ne nekaj dni pred 3. septembrom ne po njem,« je pojasnil glavni sekretar kabineta Jošihide Suga. Zakaj? Popolnoma se mora posvetiti razpravi v parlamentu o sprejetju novega zakona o kolektivni samoobrambi, s katerim bodo prebili zid mirovniške ustave.­ Tako bo na tribuni ob kitajskem partijskem in državnem voditelju Xi Jinpingu osamljena stala južnokorejska predsednica Park Geun Hje. Tudi ona je razmišljala, da bi odpovedala prihod zaradi napetosti na Korejskem polotoku, še bolj pa zaradi pritiskov Washingtona, ki ga skrbi, da bo njena navzočnost na kitajski paradi poslala napačno sporočilo vsej regiji.

Po Trgu nebeškega miru bo 70 minut korakalo 12.000 vojakov z več kot 500 vojaškimi vozili. Nad glavami povabljencev bo grmelo približno 200 lovskih letal, bombnikov, helikopterjev in letal z letalonosilke. Enote 17 držav bodo korakale skupaj z dobro pripravljenimi kitajskimi vojaki, med njimi bodo ruske, mongolske, egiptovske, pakistanske in kubanske enote.

Osma priložnostna pomilostitev

Toda ne glede na to, da Kitajska poskuša organizirati prireditev tako, da bi dopolnjevala moskovsko proslavo zmage nad fašizmom, a da bi bila hkrati bolj mednarodna, je Peking razočaran nad odzivom tujih državnikov. Kitajska je hotela ob tej priložnosti veličastno poudariti svoj prispevek pri rušenju fašizma, vendar bo parada očitno precej bolj zanimala domačo javnost. Zahod noče podpreti strani, ki je tako neposredno protijaponska. Očitno to ni v interesu celo Severne Koreje.

Parado državnega ponosa bodo spremljale številne druge manifestacije, med katerimi je tudi ukrep pomilostitve približno 10.000 zapornikov. Ob jubilejni proslavi zmage bodo iz zapora izpustili vse, ki so se bojevali proti japonskemu nasilju med vojno od leta 1937 do 1945. Državni mediji niso sporočili, koliko pripadnikov te generacije še živi za rešetkami. Pomilostili bodo tudi vse, ki so se bojevali za »državno suverenost, varnost in ozemeljsko celovitost« v vojnah po ustanovitvi Ljudske republike leta 1949. Niso natančno pojasnili, za katere vojne to velja, toda gotovo se nanaša na korejsko med letoma 1950 in 1953. Osvobodili bodo tudi vse zapornike, starejše od 75 let, in fizične invalide, vendar tisti, ki so bili obsojeni zaradi umora, posilstva, terorizma ali kriminala, povezanega z mamili, ne bodo izpolnjevali pogojev za pomilostitev.

To bo osma priložnostna pomilostitev, odkar je bila ustanovljena komunistična Kitajska, in prva po letu 1975, ko so, kakor poroča dnevni tisk, osvobodili tudi nekaj »vojnih zločincev« in »kontrarevolucionarjev«, obsojenih po prihodu Mao Zedonga na oblast zaradi sodelovanja s poraženim voditeljem Kuomintanga (Nacionalistične stranke) Čankajškom. Toda pomilostitev ne bo veljala za politične aktiviste, kakršen je nobelovec Liu Xiaobo.