Kitajska: Rdeča zvezda na debeli denarnici

Odkar je na oblasti Xi Jinping, ki preganja korupcijo, se je premoženje predstavnikov ljudstva povečalo za 64 odstotkov.

Objavljeno
05. marec 2017 19.17
Zorana Baković
Zorana Baković
Čeprav še ni bilo potrjeno, da je arhitekt kitajskih reform­ Deng Xiaoping res izrekel parolo­ »veličastno je obogateti«, se številni Kitajci držijo tega načela. Najmanj, kar lahko zatrdimo, je, da je za današnje Kitajce sramotno ostati reven. Zato je med predstavniki ljudstva na »dveh zasedanjih« vse manj udarnikov, ki se preživljajo z delavsko plačo, in vse več bogatašev.

»Dve zasedanji« je skupno ime letnega srečanja političnosvetovalne konference, ki ima tako kot senat svetovalno vlogo v dvodomnih parlamentarnih sistemih, in nacio­nalnega kongresa predstavnikov ljudstva, tj. najvišjega zakonodajnega telesa LR Kitajske. Prvo se je začelo v petek, drugo včeraj, zbralo se je več kot 5000 delegatov obeh teles. Ena od tem, ki jih bodo obravnavali, je izkoreninjenje revščine do leta 2020. Približno 35 milijonov prebivalcev (nekoliko manj od celotne Poljske) se namreč preživlja s prihodki, nižjimi od dolarja na dan.

Bogati predstavniki ljudstva

Med predstavniki ljudstva je 209 milijonarjev in med njimi 100 milijarderjev. Njihovo skupno premoženje je ocenjeno na 507 milijard ameriških dolarjev. Velika palača narodov je torej debela denarnica, v katero bi skoraj lahko spravili celotno poljsko gospodarstvo. To so znameniti nasledniki Dengove poti. Toda kdo so pravzaprav ti ­nasledniki?

Ne glede na to, ali so na njihovih računih sedem- ali desetmestni zneski, so vsi veliki patrioti in mnogi med njimi zvesti člani Komunistične partije, ki so priprav­ljeni soglasno dvigniti roko za vsak predlog partijskega in državnega vodje Xi Jinpinga. Cao Dewang, ki mu pravijo Kralj stekla – milijarder je postal s proizvodnjo stekla za avtomobilsko industrijo –, je lani dvignil veliko prahu, ker je vložil milijardo dolarjev v ZDA, pri čemer ni skrival, da se je tako odločil zato, ker so tam davki veliko nižji kot na Kitajskem. Zdaj je pomemben igralec v Xijevi ekipi, saj mu bo, ko se bo kitajski predsednik srečal z Donaldom Trumpom, lahko neizpodbitno dokazal, da ne drži, da azijska sila krade Američanom kruh. Cao bo z investicijami v Ohiu, Illinoisu in Michiganu odprl 4500 delovnih mest.

Zanimivo je, da v ameriškem kongresu ni niti enega milijarderja. Po podatkih centra za odgovorno politiko je najbogatejši kongresnik kalifornijski republikanec Darrell Issa, čigar imetje je vredno približno 440 milijonov dolarjev. Dokler imajo Združene države predsednika, ki o sebi trdi, da je milijarder, kitajski voditelj pazi, da ne bi kdo izdal, kako bogata je njegova družina. Raziskovalni novinarji (ameriški, seveda) so se dokopali do številke 1,2 milijarde dolarjev, a ker na Kitajskem politična elita ni dolžna prikazati javnosti svojega realnega premoženja, je te številke težko preveriti.

Predstavniki ljudstva so ponosni na to, da so bogati, saj soustvarjajo sodobno podobo komunistične Kitajske in nezlomljivega mita o njenem gospodarskem čudežu. Ljudstvo se le občasno vpraša, kako je, denimo, 45-letni Ma Huateng, ustanovitelj in direktor največjega kitajskega internetnega podjetja, iz nič ustvaril skoraj 24 milijard ameriških dolarjev ali kako je Lei Jun, ustanovitelj in direktor podjetja Xiaomi, iz inženirja z zdravstvenimi težavami postal eden od simbolov kitajskega tehnološkega napredka s premoženjem, vrednim približno 10 milijard dolarjev.

Paradoksi očitno ne motijo državljanov

Kitajci so že tako navajeni na paradokse, zato se jim ne zdi nenavadno niti to, da se je v štirih letih, odkar je bil Xi Jinping imenovan za predsednika, skupno premoženje milijonarjev in milijarderjev v skupščini povečalo za 64 odstotkov, kljub boju proti korupciji in velikim obljubam, da po zakonu nikomur ne bo prizaneseno. Medtem ko je kitajsko gospodarstvo v tem obdobju v povprečju zraslo za 7,2 odstotka, se je premoženje predstavnikov ljudstva v povprečju povečalo za 13 odstotkov na leto.

Da ne bi bilo zmede o tem, kdo jim je omogočil bogatenje, so letos kitajski milijarderji dobili jasno sporočilo, ko so pred tradicionalnim novim letom iz luksuznega apartmaja hongkonškega hotela odpeljali Xiao Jianhuaa, lastnika holdinga Tomorrow s premoženjem, vrednim šest milijard dolarjev, ki je bil tesno povezan z nekaterimi člani kitajskega političnega vrha. Odpeljali so ga neznano kam, po nekaterih ugibanjih je nekje na Kitajskem, v rokah preiskovalcev, ki raziskujejo njegovo vpletenost v padec borze predlanskim in lani.

V Veliki palači narodov dobro razumejo sporočilo njegovega izginotja. »Kitajski milijarderji so kot gosi,« je dejal eden izmed njih tujim novinarjem. »Redijo se s povezavami s partijskimi voditelji, toda v nekem trenutku si cesar zaželi pojesti foie gras [jetra pitanih gosi].« Biti v zakonodajnem telesu je ena od možnosti, kako se izogniti temu, da mastna jetra postanejo pašteta.