Tiskane izdaje
Kitajski premier Li Keqiang je potreboval uro in pol, da je pred skoraj 3000 poslanci predstavil oceno dela njegove vlade v preteklem letu in osnovne smernice prihodnjega razvoja. To je bilo »stanje v državi« s kitajskimi značilnostmi. Tako se je začelo letno zasedanje nacionalnega kongresa predstavnikov ljudstva.
Nobena tuja država ni bila poimensko navedena, je pa bila notranja politika Kitajske bolj kot kdaj prej pred ogledalom negotovih mednarodnih razmer. »Svetovna gospodarska rast je še naprej slaba,« je rekel Li, »rasteta tako trend deglobalizacije kot protekcionizem. Veliko je nejasnosti o tem, katero smer bo ubrala politika glavnih gospodarstev in kako se bo to odražalo na drugih, medtem ko vse več dejavnikov sproža nestabilnost in nejasnost.«
Pod takim globalnim nebom bo kitajsko gospodarstvo upočasnilo rast zato, da bi omogočilo globlje reforme in ohranilo stabilnost, ne samo znotraj lastnih meja, temveč tudi v temeljih globalne rasti, katere glavno gibalo je še naprej prav azijska sila.
Rast, nižja od lanske
Kitajska bo, je poudaril premier, letos dosegla približno 6,5-odstotno stopnjo rasti, kar je nekoliko nižji cilj od 6,5- do 7-odstotne, kot je bilo zapisano v poročilu, predstavljenem natanko pred enim letom, ter od 6,7-odstotne stopnje rasti, kakršna je bila dosežena lani. To je prav takšna stopnja rasti, kakršno je drugi gospodarski velesili na svetu napovedal Mednarodni denarni sklad. V primerjavi s številnimi drugimi gospodarstvi na svetu je zavidljivo visoka, a kljub temu najnižja v zadnjega četrt stoletja. Leta 1992 si je vlada na zasedanju najvišjega zakonodajnega telesa postavila za cilj 6-odstotno rast in vsako naslednje leto je bila letvica postavljena nekoliko višje, dokler ni svetovna finančna kriza leta 2007 nataknila uzde rastoči krivulji. Po tem je bil dolgo govor o »hlajenju« kitajske lokomotive. Zdaj je jasno, da je to njeno upočasnjevanje.
Kljub novi obljubi o povečanju domače porabe, da bi zmanjšali odvisnost od izvoza, je Li Keqiang poudaril, da bo za svobodnejši pretok ljudi, kapitala in strokovnjakov porušenih še več kitajskih zidov.
11 milijonov novih delovnih mest
Tuji vlagatelji bodo imeli več možnosti za sodelovanje pri državnih znanstvenih in razvojnih projektih, računali bodo lahko na bolj odprta vrata za investicije v varnostni sektor, dobrodošli bodo na področju rudarstva in za vse to jim bodo lokalne vlade lahko ponudile posebne pogoje. Ena od nalog Li Keqianga v letošnjem letu je odprtje 11 milijonov delovnih mest v urbanih središčih. To je milijon več kot lani. Tolikšen bo namreč pritisk na trg dela, ko bo nova generacija prišla iz šolskih klopi, iz vojaških vrst demobiliziranih nekaj sto tisoč vojakov, iz tovarn, v katerih je preveč delavcev, pa odpuščen del zaposlenih. Čeprav je Kitajska na dobri poti povečanja domače porabe, pa tudi povečanja deleža storitvenega sektorja v BDP, je očitno, da se mora še vedno precej opirati na tuje investicije in svetovni trg, če želi ohraniti družbeno stabilnost znotraj svojih meja.
Ko se je kitajski premier obrnil na Tajvan in Hongkong, je bilo v njegovih besedah mogoče zaznati kanček dvoma. Resda je držal oljčno vejico, zataknjeno za zavihek suknjiča, ko je obljubljal tesnejše povezave s 24-milijonskim otokom, ki ga ima Kitajska za eno svojih provinc. Kljub temu je grožnje, da Peking »ne bo toleriral delovanja, v kakršnikoli obliki in pod kakršnimkoli imenom, ki bi poskušalo ločiti Tajvan od domovine«, očitno usmeril prek Tihega oceana do Bele hiše in predsednika Donalda Trumpa, ki je začel mandat tako, da se je poigraval s politiko ene Kitajske.
Opozorilo, da ideje o neodvisnosti Hongkonga »ne vodijo nikamor«, ni bilo poslano samo Hongkonžanom, ampak tudi Veliki Britaniji, ki je to kolonijo vrnila Kitajski že leta 1997, zdaj pa se občasno oglasi kot zaščitnica njene politične avtonomije, ki je obljubljena v načelu »ena dežela – dva sistema«. Hkrati so včeraj napovedali, da bodo ob 20. obletnici vrnitve Hongkonga v objem domovine v tem mestu priredili vojaško parado, ki jo bo vodil sam predsednik Xi Jinping.
Modernizacija oboroženih sil
Oborožene sile bodo modernizirane, je poudaril premier Li v poročilu, tudi letos pričakujemo odločilne korake v preoblikovanju največje vojske na svetu. V predstavitvi poročila predstavnikom ljudstva prvič ni bilo specificirano, za koliko odstotkov se bo povišal vojaški proračun. Tiskovna predstavnica zasedanja Fu Ying je na novinarski konferenci v soboto napovedala 7-odstotno povišanje, kar je veliko manj od pričakovanega, vendar tega podatka ni bilo v poročilu. Očitno si Kitajska ne želi pritegovati ameriške pozornosti z vrtoglavim povišanjem sredstev za oborožene sile. Po drugi strani pa Narodnoosvobodilna vojska, katere predstavniki zasedajo več kot 250 sedežev v najvišjem zakonodajnem telesu, zahteva več denarja, da bo lahko odgovorila na izzive, o katerih je govoril premier.
»Naše nebo bomo naredili znova modro!« je izjavil Li Keqiang in obljubil, da bodo zmanjšali proizvodnjo jekla za 50 milijonov ton in premoga za več kot 150 milijonov ton. Požel je velik aplavz, čeprav je tudi lani obljubil isto plavo nebo nad lepo Kitajsko, zelena polja in čiste reke, a se nič od tega ni uresničilo.
