Koalicija voljnih nad položaje Islamske države v Siriji

Ameriške zračne sile so ob podpori arabskih zaveznic v noči s ponedeljka na torek prvič bombardirale položaje Islamske države znotraj Sirije. Občutna širitev ofenzive predstavlja pomembno prelomnico v ameriški vojni proti sunitskim skrajnežem, ki s tem vstopa v novo, nevarnejšo fazo.

Podrobnosti vojaške operacije so bile dan po začetku bombardiranja pričakovano skope. Ameriško obrambno ministrstvo ni želelo komentirati poteka napadov, ki so trajali celo noč in v katerih so zavezniki uporabili tako zračne sile kot vodene rakete, izstreljene z ameriških ladij v Perzijskem zalivu in Rdečem morju. ZDA so skupaj s pomočjo Bahraina, Katarja, Saudske Arabije, Jordanije in Združenih arabskih emiratov zadele vojaške baze IS na vzhodu Sirije in položaje teroristične skupine Horasan na severozahodu države. Po navedbah Pentagona so zavezniki v nekaj urah izvedli na desetine zračnih napadov v provincah Raka in Deir Ezor, medtem ko so predstavniki Sirskega observatorija za človekove pravice potrdili, da so bili tarča zavezniškega bombardiranja tudi položaji teroristične mreže Džabat al Nusra v provincah Idlib in Alepo.

Vojaška ofenziva, ki jo je ob široki mednarodni podpori pred dvema tednoma odredil ameriški predsednik Barack Obama, se je vse doslej osredotočala izključno na položaje Islamske države (IS) v Iraku. S širitvijo bombardiranja onstran iraške zahodne meje so se na udaru zavezniških zračnih sil znašli ključni položaji IS, iz katerih so sunitski skrajneži pred očmi arabske in svetovne javnosti vodili svoj uničujoč pohod po regiji. Pomisleki Obamove administracije glede širjenja ameriških operacij na Bližnjem vzhodu so v zadnjem tednu, spričo vse večje grožnje, ki jo delovanje IS predstavlja ameriškim interesom v regiji in zagotavljanju varnosti v mednarodni skupnosti, pospešeno bledeli. Namesto njih je prevladalo stališče, da je IS treba uničiti ne glede na nepredvidljive posledice, ki jih lahko prinese novo ameriško posredovanje v regiji.

Arabsko-ameriško zavezništvo

Uradni Washington je oblasti v Damasku nekaj ur pred začetkom napadov obvestil o širitvi ofenzive na sirsko ozemlje. Prvi uradni odzivi sirske vlade so zbujali vtis, da se ta želi priključiti koaliciji voljnih, kljub temu da so njeni predstavniki v preteklosti večkrat opozorili, da bi ameriško posredovanje brez privolitve Damaska pomenilo neposredno kršitev sirske suverenosti. Podobna opozorila je bilo mogoče slišati tudi iz Moskve.

Arabski zavezniki v tokratni operaciji niso nudili le logistične podpore, ampak so aktivno sodelovali pri bombardiranju. Države so bile o svoji vlogi bolj ali manj zgovorne: jordanska vojska je nekaj ur po začetku ofenzive potrdila, da so njena letala napadla položaje sovražnih terorističnih skupin, medtem ko oblasti v Emiratih, nasprotno, širitve napadov na Sirijo niso želele obešati na velik zvon. Sodelovanje arabskih držav v ofenzivi proti sunitskim skrajnežem ameriški vladi omogoča, da vsaj del bremena odgovornosti za zračno ofenzivo razprši na vlade v regiji, medtem ko njihova neposredna vpletenost prinaša tudi pomembno simbolno sporočilo. Podatek, da položaje IS bombardirata Saudska Arabija in Jordanija, dobi bistveno večji pomen, ko se zavemo, da gre za pretežno sunitski državi. Na to je danes opozoril tudi general Martin Dempsey, načelnik štaba združenih poveljstev, ki je potrdil, da so ZDA prvi dan bombardiranja izpolnile svoj glavni strateški cilj - pokazati ekstremistom, da njihovi napadi ne bodo minili brez ostrega odgovora.

Po mnenju analitikov ameriške možnosti za vojaški uspeh v Siriji kljub široki podpori znotraj regije ostajajo negotove. Julien Barnes-Dacey, strokovnjak za Bližnji vzhod pri Evropskem svetu za zunanje odnose (ECFR), je opozoril predvsem na dejstvo, da v Siriji še vedno divja državljanjska vojna, ki bi utegnila močno otežiti delo zaveznikov. »Medtem ko bi se fronte verjetno premaknile, zračni napadi skoraj zagotovo ne bi povzročili bistvenih sprememb, kar se tiče razmerja moči. Glede na njihovo vprašljivo učinkovitost, utegnejo Zahod zvabiti v širitev posredovanja,« je pojasnil.

Bela hiša že vseskozi zavrača možnost napotitve ameriških kopenskih enot v Sirijo in severni Irak. V kolikor bi ta možnost postala neizogibna, želi, da bi enote tja poslale arabske države.