Kolikšna je vrednost nezvestega vohuna

Tudi če so severnokorejski ubežniki začetek konca režima v Pjongjangu, je v Južni Koreji glavna skrb domače gospodarstvo.

Objavljeno
14. april 2016 17.47
Zorana Baković
Zorana Baković

Vsakič, ko se poveča število beguncev iz Severne Koreje, opazovalci izostrijo daljnoglede, da bi prepoznali znamenja propadanja režima v Pjongjangu. Še posebno pozorni so takrat, ko iz najbolj skrivnostnega političnega labirinta na svetu pobegne pripadnik vojaške protiobveščevalne službe.

Ima voditelj Kim Džong Un težave z zvestobo svojih najbližjih sodelavcev? Ali gre za redno plimo beguncev, ki jim je vsega dovolj? Ki so, tako kot je to počelo 13 uslužbencev severnokorejske restavracije v kitajskem mestu Ningboju, gledali južnokorejske limonadne nadaljevanke in spoznali, kako se živi v tej deželi.

Razočarani uslužbenci restavracije

Za enega menedžerja in dvanajst uslužbenk restavracije, v kateri gostom v glavnem ponujajo hladne rezance in kimči, je bilo razočaranje nad ideologijo lastne države nevzdržno. Vse življenje so jih vsi – od vzgojiteljic v vrtcih do profesorjev na fakulteti – poučevali o tem, kako težko je življenje v Južni Koreji, saj živijo bratje z druge strani 38. vzporednika pod škornjem imperialistov, nato pa so jim s ceneno televizijsko dramo pokazali, da ni tako.

Njihova odločitev, da bodo prejšnji četrtek prebegnili v Seul, ima velik politični pomen, saj so v severnokorejskih restavracijah, ki delujejo po vsej Aziji, zaposleni izključno sinovi in hčere uglednih članov Delavske partije, ki so na različne načine že prej dokazali svojo pripadnost partijskemu vodstvu.

Restavracije so bile eden od načinov, da se za državo zaslužijo devize, več kot 60 odstotkov obiskovalcev teh lokalov pa je bilo južnokorejskih turistov. Ko so v varnostnem svetu ZN sprejeli resolucijo o sankcijah proti Severni Koreji, je vodstvo v Seulu svoje državljane pozvalo, naj ne zahajajo v severnokorejske restavracije, zato so začele te finančno propadati.

Pomenljivo pa je tudi, da kitajski obmejni policisti niso poskušali ustaviti omenjene skupine Severnih Korejcev na poti v Seul. »Imeli so veljavne potne liste in so Kitajsko zapustili v skladu z zakoni,« je pojasnil predstavnik za tisk kitajskega zunanjega ministrstva Lu Kang.

Letos že skoraj 400 prebežnikov

Severna Koreja je v torek obtožila vlado v Seulu, da je ugrabila 13 uslužbencev restavracije, hkrati pa vodstvu v Pekingu očitala ohlapne varnostne ukrepe, vendar za te trditve nima nikakršnih utemeljenih razlogov. V resnici se je število prebežnikov iz Severne Koreje od začetka leta – v primerjavi z istim obdobjem lani – povečalo za 17,5 odstotka. Do zdaj jih je prebegnilo že skoraj štiristo.

Enako zanimivo je, da so se o beguncih s severa v Seulu odločili spregovoriti pred parlamentarnimi volitvami, ki so bile v Južni Koreji v sredo. Odnos s Pjongjangom je bil pomemben del predvolilne kampanje stranke Saenuri, ki jo vodi predsednica Park Geun Hje, vendar je politizacija korejskega vprašanja, ki je bila del tekme za sedeže v parlamentu, vzbudila skrb med političnimi analitiki, ki vidijo v tem napoved ostrejšega stališča vlade v Seulu do rojakov s severa.

Kot trdijo, je bilo v ponedeljek oportunistično objavljeno, da je pred kratkim prebegnil tudi polkovnik Kim Džong Unove vojske, ki je bil član glavnega obveščevalnega urada generalštaba. Iz tega urada so vodili nevarne akcije, kot je bilo torpediranje južnokorejske ladje leta 2010, ko je bilo v napadu ubitih 46 mornarjev, v njem pa deluje tudi tim računalniških strokovnjakov, ki se ukvarja s pripravljanjem hekerskih napadov na pomembna omrežja drugih držav. Ameriški detektivi domnevajo, da so hekerji iz tega urada leta 2014 vdrli v Sony Pictures in pokradli osebne podatke številnih znanih osebnosti.

Omenjeni polkovnik je najvišji vojaški oficir, ki je kdaj prebegnil iz Severne v Južno Korejo. Ne le da ga imajo drugi prebežniki za pripadnika elite, temveč imajo njegovo dejanje za začetek konca režima v Pjongjangu.

Od konca korejske vojne do danes je iz Severne Koreje prebegnilo več kot 29.000 ljudi. Med vsemi temi je bil do zdaj najbolj ugleden Hvang Jang Jop, avtor partijske doktrine »džuče« – »samozadostnosti«. Čeprav je samo lani v Seulu zaprosilo za azil kakšnih dvajset diplomatov, športnikov in umetnikov, polkovnikov pobeg opozarja na problem lojalnosti v vojski, ki utegne biti eden glavnih motivov za Kim Džong Unove jedrske grožnje in bojevito retoriko.

Izkazalo pa se je, da igranje na to karto ni bilo dobra poteza vladajoče stranke Saenuri. Na volitvah ji ni uspelo dobiti absolutne večine v parlamentu. Volivci so zahtevali več delovnih mest – ne več severnokorejskih beguncev. Predsednica Park Geun Hje, ki ji mandat poteče prihodnje leto, utegne tako izgubiti oblast še pred Kim Džong Unom.