Tiskane izdaje
Papež Frančišek se odpravlja v Azijo. Poglavar Katoliške cerkve bo obiskal to celino prvič po dvajsetih letih in njegov glavni cilj bo Južna Koreja. Vendar bo 14. avgusta njegovo letalo preletelo tudi Kitajsko, torej bo lahko iz zraka pozdravil vodstvo v Pekingu in mu poslal papeževo poslanico.
Ko je Janez Pavel II. potoval v Južno Korejo leta 1989, Kitajska ni bila pripravljena zagotoviti zračnega prehoda za čarterski polet Alitalie, zato je letel čez tedanjo Sovjetsko zvezo in prvič v zgodovini poslal radijsko sporočilo nekemu sovjetskemu voditelju. Tedanjemu predsedniku Mihailu Gorbačovu je sporočil, da upa, da bo kmalu obiskal Moskvo.
Verjetno bo nekaj podobnega povedal tudi papež Frančišek nad Kitajsko, saj je tudi zanj tako kakor za njegove predhodnike ta država največji izziv. Več virov je potrdilo, da se Peking in Vatikan spet pogovarjata drug z drugim. Na čelu kitajske komunistične partije so novi ljudje, nov obraz je tudi na Svetem sedežu, zato lahko od njih pričakujemo, da bodo prebili 63 let star led in obnovili odnose, prekinjene leta 1951, ko je Mao Zedong izgnal nuncija in razglasil vero za »strup za ljudi«.
Vatikan je edina država v Evropi, s katero Kitajska nima diplomatskih odnosov. Ko govorimo o dialogu med Svetim sedežem in Pekingom, je treba upoštevati predvsem to, da bi kitajsko vodstvo rado zapolnilo vse bele lise na diplomatskem zemljevidu.
Za sedanjega papeža je tako kakor za njegova predhodnika dialog s komunistično Kitajsko predvsem poskus, da bi tudi v tej državi obnovili »splošno ureditev«, po kateri ima oblast nad katoliškimi duhovniki Vatikan, ne pa državno domoljubno združenje katolikov kakor doslej. Največji kamen spotike je prav to, da Peking imenuje škofe. Tiste, ki vztrajajo pri tem, da je treba ubogati papeževo avtoriteto, preganjajo ali celo zapirajo.
Kitajski katoličani so zato razdeljeni v dve skupini. Približno šest milijonov jih je v državnem združenju, vsaj toliko pa jih moli v nezakoniti »tihi cerkvi«. Sedemdeset »državnih« škofov deluje po vsej državi v škofijah, ki imajo skupaj več kot 6000 katoliških cerkva. Poleg tega 40 škofov deluje brez odobritve domoljubnega združenja, molijo za papeža in tvegajo, da jih bodo preganjali.
Strel iz igrače
Kitajska bo pazljivo poslušala vsako besedo, ki jo bo papež Frančišek izgovoril v Južni Koreji, kjer se bo udeležil srečanja azijske mladine ter razglasil za blažene 124 korejskih mučenikov, ki so umrli zaradi nasilja nad katoličani.
V Seulu pričakujejo 18. avgusta več kot milijon ljudi, ko bo papež Frančišek vodil mašo na trgu Gvanghvamun. Na dogodek je povabljenih samo 170.000 vernikov iz škofij po vsej državi, vendar bo tja pripotovalo tudi več sto tisoč drugih državljanov, čeprav bo srečanje zelo dobro varovano in bodo okoli trga oblikovali koridor, dolg 4,5 kilometra.
Ko je papež Janez Pavel II. prvič obiskal Seul leta 1984, je 23-letni študent Li streljal na konvoj iz otroške pištole. Bil je samo pok igrače, vendar je policija kljub temu odgovorila s pravimi naboji, k sreči izstreljenimi v zrak. Južnokorejsko varovanje si tokrat ne namerava privoščiti takega spodrsljaja.
Južna Koreja je država, v kateri se katolištvo izjemno hitro širi. Zadnjih deset let se je število katoliških vernikov povečalo za približno 70 odstotkov; skupaj jih je več kot pet milijonov, kar je deset odstotkov celotnega prebivalstva. V vsej Aziji se je katolištvo tako razširilo, da so namesto nekdanjih 1,2 odstotka danes kar trije odstotki prebivalcev te celine katoličani. Samo na Filipinih vsako leto krstijo več ljudi kakor v Franciji, Španiji, Italiji in na Poljskem skupaj pa tudi druge države, med njimi tudi Kitajska, ugotavljajo, da se število vernikov povečuje hitreje kakor med najintenzivnejšim delovanjem evropskih misijonarjev.
Papeževi načrti
Kitajsko versko in partijsko vodstvo bosta pozorno poslušali, kaj bo papež Frančišek sporočil Severni Koreji, saj so bili tudi katoličani iz te države povabljeni na srečanje azijske mladine v Seulu, še zlasti k spravni maši, ki jo bo papež vodil zadnji dan obiska v južnokorejski prestolnici. Toda korejsko katoliško združenje, kakor pravijo severnokorejski državni cerkvi, je povabilo zavrnilo. Tudi zato, ker se prav ta dan začnejo skupne vojaške vaje ameriške in južnokorejske vojske, ki jih je Pjongjang označil za priprave na jedrsko vojno.
Seulski nadškof Andrew Jeom Su je tik pred prihodom svetega očeta izjavil, da je normalno, da se katolištvo razvija v Aziji, »saj se je v srcu te celine rodil tudi Jezus«. Toda kitajsko vodstvo bi se rado prepričalo, da sedanji papež nima protikomunističnih načrtov, kakršne so imeli njegovi predhodniki, zlasti Janez Pavel II., ki so mu prav zato prepovedali celo leteti nad njihovo državo.
Res je, da je papež Frančišek izjavil, da imamo »danes več mučenikov kakor v zgodnjih letih cerkve«, in pri tem namigoval na preganjanje in ubijanje katoličanov v državah brez verske svobode. Se izjava nanaša tudi na Kitajsko? Pekinška ušesa bodo čakala na odgovor na to vprašanje, medtem ko bo sveti oče pridigal v Seulu.
