Tiskane izdaje
Bruselj - Ameriški državni sekretar za obrambo James Mattis je na zasedanje s kolegi iz Nata prišel z nedvoumnim sporočilom: če nočete, da ZDA zmanjšajo svojo predanost Natu, zvišajte izdatke za obrambo.
Sporočilo, ki so ga številni ameriški mediji razglasili za ultimat, je bilo pričakovano. Skladno je s pričakovanji predsednika Donalda Trumpa in tudi nekdanjih ameriških administracij. Z zaprtega ministrskega sestanka je ušla informacija, da je Mattis kolege spomnil na dolgoletna opozorila ZDA, denimo iz časa sekretarja za obrambo Roberta Gatesa, da bodo kongres in Američani izgubili potrpljenje z nesorazmerno velikim ameriškim bremenom. Kolege je opozoril na novo realnost v ZDA in pričakovanja tamkajšnjih prebivalcev.
»Američani ne morejo narediti več za varnost vaših otrok, kot lahko naredite vi,« je Mattis utemeljeval svojo logiko. Tako, kot je bila pričakovana zahteva po višjih izdatkih, je bil pričakovan odziv zaveznic. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pojasnil, da skoraj vse članice povečujejo izdatke za obrambo. Leta 2015 je bilo po dolgih letih ustavljeno zmanjševanje izdatkov, lani so ti spet bili višji. Tako so Kanada in evropske zaveznice za obrambo namenile deset milijard dolarjev ali 3,8 odstotka več. Washington pričakuje, da bo že letos izdelan časovni načrt z mejniki za doseganje ciljev.
Na vrhu Nata jeseni 2014 so se članice zavezale, da se bodo v desetletju približale cilju - dvema odstotkoma BDP za obrambo. Poleg ZDA in Velike Britanije so ga lani dosegle le še Grčija, Estonija in Poljska. Slovenija je z deležem, nižjim od odstotka, skoraj na repu. Tema ni le delež, ampak tudi naložbe v opremo, ki so v številnih članicah glede na Natove standarde prenizke. Slovenija ima med vsemi članicami najmanjši delež naložb v opremo v obrambnem proračunu, po drugi strani z misijami na tujem bolje izpolnjuje svoje naloge v zavezništvu.
Ameriški izdatki pomenijo okoli 70 odstotkov celotnega kolača
Sporočila iz Washingtona so bila v zadnjih tednih že veliko bolj blaga. Mattis je ob prihodu na zasedanje obrambnih ministrov povedal, da je Nato, »najuspešnejše vojaško zavezništvo v zgodovini«, še vedno temelj za ZDA in čezatlantsko skupnost. Mora pa se prilagoditi novi vrsti vojn. Diplomati iz evropskih zaveznic skoraj tekmujejo v pozitivnih ocenah Mattisa in hvaljenju njegovega razmišljanja, ki ga kot upokojeni general in nekdanji visoki uslužbenec zavezništva lahko utemelji z neposrednimi izkušnjami z Natom. Postal je nekakšno upanje znotraj Trumpovega kroga.
Ko je utemeljeval ameriška pričakovanja, se je skliceval na besede nemške ministrice za obrambo Ursule von der Leyen, ki je zahtevo po sorazmerni delitvi bremen v Natu označila za pošteno. V zavezništvu ameriški izdatki pomenijo okoli 70 odstotkov celotnega obrambnega kolača. Šele lani so evropske zaveznice začele preusmerjati gibanja in več vlagati v obrambo. Nemčija, ki za obrambo namenja 1,2 odstotka BDP, letos povečuje naložbe za deset odstotkov in se v vojaških strukturah tesneje povezuje z drugimi članicami.
Utemeljene večje naložbe
Večje naložbe lahko utemeljujejo s spreminjanjem okolja. Grožnje so terorizem, z ukrajinsko krizo je destabilizirano vzhodno sosedstvo, razmere onstran Sredozemlja so vse bolj zapletene. Po negotovosti glede ameriških načrtov z Natom so evropske zaveznice dobile sporočilo, da Washington ne namerava prelomiti zvestobe zavezništvu in se odpovedati solidarnosti s članicami. Po drugi strani mora od evropskih zaveznic dobiti jasna jamstva, da so pripravljene prevzemati odgovornost in da bodo besedam sledila dejanja.
Močno simbolno znamenje bo že Trumpova udeležba na bruseljskem vrhu Nata, predvidoma konec maja na novem sedežu zavezništva, ki bo kmalu pripravljeno na vselitev. V Evropi so sicer že številni visoki predstavniki nove ameriške administracije. Konec tedna bo iz Münchna, kjer se bo udeležil varnostne konference, v Bruselj pripotoval še podpredsednik ZDA Mike Pence. »Ameriški nosilci moči bodo odšli s spoznanjem, da je Evropa zrelejša, kot se zdi, da je enotna in da se lahko izkaže z dejanji,« je napovedal visoki evropski diplomat.
O ameriški zahtevi po večji vlogi Nata v bitki s terorizmom velike spremembe niso pričakovane. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pojasnjuje, da je zavezništvo glede tega že dolgo dejavno z delom v Afganistanu, Iraku, Tuniziji ... Podpira tudi operacije koalicije proti islamski državi. Konkretno naj bi se spremenile bolj simbolne stvari. Tako bo nastalo središče za jug v Natovem poveljstvu v Neaplju, ki se bo ukvarjalo s koordinacijo informacij iz kriznih držav severne Afrike in Bližnjega vzhoda. V okviru tega naj bi se ukvarjali s terorizmom.
