Minister Sessions je odnesel celo kožo

Senatno zaslišanje ameriškega pravosodnega ministra je minilo brez odgovorov na ključna vprašanja.

Objavljeno
14. junij 2017 09.23
US-ATTORNEY-GENERAL-JEFF-SESSIONS-TESTIFIES-BEFORE-SENATE-INTELL
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
V seriji dramatičnih pričevanj pred ameriškimi senatorji je epizodna glavna vloga včeraj pripadla pravosodnemu ministru Jeffu Sessionsu. Svojim donedavnim kolegom je odločno dejal, da so namigi o njegovi morebitni zaroti z Rusijo med lansko predsedniško kampanjo »grozna in zaničevanja vredna laž«.

Sessions si je prve težave nakopal, ko je januarja med zaslišanjem za svojo ministrsko službo dejal: »Nisem imel komunikacij z Rusi.« Kar je moral hitro popraviti s priznanjem, da se je lani dvakrat srečal z ruskim veleposlanikom Sergejem Kisljakom. Včeraj je zanikal namige, da se je zgodilo tudi tretje srečanje. Prav tako je zatrdil, da se kot minister iz preiskave o morebitnem sodelovanju med kampanjo Donalda Trumpa in ruskimi kibernetičnimi napadalci ni izločil zaradi tega, ker bi bil sam njena tarča, pač pa ker se mu kot opaznemu članu Trumpove kampanje ni zdelo prav, da nadzoruje potek preiskave.

To je sprožilo enega bolj dramatičnih trenutkov zaslišanja, saj so demokrati zahtevali, naj pojasni navedbe odpuščenega direktorja FBI Jamesa Comeyja, kako je že nekaj tednov prej pričakoval Sessionsovo izločitev, a da ne more javno povedati, kaj so bili razlogi za to. »Ni jih. To je skrivnostno namigovanje na moj račun in tega ne cenim!« je minister s povišanim glasom zavrnil vprašanja. Sessionsov nastop ni prinesel velikih razkritij ali presenečenj, zato pa so se ponavljale teme, ki jih bomo slišali še na drugih podobnih predstavah v kongresu.

Ena od njih je vztrajanje demokratov, naj priče razkrijejo vsebino pogovorov s Trumpom, kar je Sessions včeraj vztrajno zavračal. Nekajkrat so ga sicer stisnili v kot, naj jim pojasni, na kakšni pravni podlagi temelji skrivanje teh pogovorov, a se je očitno dobro pripravljenemu ministru uspelo izvleči brez večje škode. Prebredel je tudi vprašanja, kako se je po eni strani izločil iz ruske preiskave, a nato hkrati predlagal zamenjavo direktorja FBI, ki jo je vodil. Po njegovih besedah sta z namestnikom Rodom Rosensteinom (ta zdaj namesto njega nadzira preiskavo) o zamenjavi Comeyja razpravljala že prej, še preden sta bila potrjena na svoja položaja.

Nekdanji republikanski senator iz Alabame je včeraj na videz odnesel celo kožo, toda njegovi odgovori še zdaleč niso zavrnili obtožb demokratov, da mora ob vsem dimu okoli Comeyjevega odhoda in ob ruski preiskavi nekje tudi goreti. Še posebej, ker ni hotel zavrniti ugibanj, ali Trump namerava zahtevati odhod posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, ki ga je ministrov namestnik imenoval na čelo ruske preiskave. Vse to pa kaže, da se bo Bela hiša še dolgo vrtela na ruskem žaru.