Mlačno odmrzovanje konflikta

Včeraj se je v avstrijskem glavnem mestu, ki letos predseduje­ Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), začelo dvodnevno »redno« srečanje pogajalcev o rešitvi pridnestrskega konflikta. Ker sta se Kišinjov in Tiraspol že prej sama dogovorila o temah na dnevnem redu, poznavalci zagotavljajo, da bo sestanek uspešen.

Zadnjič so se pogajalci »formata 5 plus 2«, v katerem sodelujejo »sprti strani« Moldavija in Pridnestrje, »posrednici« Ovseja Rusija in Ukrajina ter »opazovalke« Evropska unija in ZDA, srečali lani junija v Berlinu, letos pa predsedujoča Ovseju kljub pozivom Moskve in Tiraspola (prestolnica samooklicane republike) ni hotela pripraviti novega sestanka brez vnaprejšnjih zagotovil, da se bosta na njem Moldavija in njeno »ozemlje zamrznjenega konflikta«, ki je razglasilo samostojnost že davnega leta 1990, res kaj bistvenega dogovorila.

V soboto zvečer je moldavski predsednik Igor Dodon sporočil, da so avstrijski pogoji izpolnjeni. »Pozdravljam to, da sta Kišinjov in Tiraspol podpisala štiri sporazume o reševanju težav na področju izobraževanja, telekomunikacij in kmetijstva,« je na facebooku zapisal nekdanji voditelj moldavskih socialistov, ki je lani med predvolilno kampanjo dvignil nemalo prahu z izjavo, da je polotok Krim del ruske države.

Šolske težave

Na področju izobraževanja sta se »sprti strani« dogovorili o dveh problemih. Prvi je bil moldavsko nepriznavanje spričeval izobraževalnih ustanov na drugi, avtonomistični strani Dnepra, največ težav pa so v Kišinjovu imeli z diplomami Pridnestrske državne univerze, ki nosi ime največjega ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka. Ker je moldavsko stran motil pridevnik »državna«, so se sporazumeli, da bodo pri nostrifikaciji diplom te univerze uporabljali njen »nevtralni« angleški naziv Transdniestrian Taras Shevchenko University.

Drugi sporazum je odpravil težave uradnih moldavskih šol, ki delujejo na območju samooklicane republike, saj se je Tiraspol obvezal, da ne bo več oviral njihovega delovanja, dostopa učencev in učiteljev ter dostave učbenikov. S tretjim dogovorom so odpravili komunikacijske težave med ozemljema, ki sta uradno del iste države, saj so Pridnestrje doslej uradno priznale le tri podobne nečlanice Združenih narodov: Abhazija, Osetija in Gorski Karabah. Obnovili bodo neposredne telefonske povezave med »sprtima stranema«, ki so jih ukinili pred enajstimi leti, zaradi česar so bili v teh letih medsebojni pogovori strašansko dragi. Hkrati bo delno moldavsko licenco, ki je doslej sploh ni imel, dobil tudi edini ponudnik mobilne telefonije v Pridnestrju.

S četrtim sporazumom so rešili kronične težave moldavskih kmetov z dostopom do in obdelovanjem zemljišč na območju nepriznane republike. Kot dodaten uspeh, ki je omogočil včerajšnje srečanje na Dunaju, je Dodon navedel tudi uradno odprtje mosta čez Dneper, ki je del mednarodne cestne povezave M14. Most, ki so ga porušili že v času kratkotrajne, a krvave vojne spomladi 1992, so obnovili že na začetku tisočletja, vendar so ga dejansko odprli za promet šele pred desetimi dnevi, ko se je poleg moldavskega premiera Pavla Filipa in pridnestrskega predsednika Vadima Krasnoselskega udeležil slovesnosti tudi posebni odposlanec Ovseja za reševanje pridnestrskega konflikta Wolf Dietrich Heim.

Včeraj so v ruskem časniku Kommersant zapisali, da podpisi štirih sporazumov in odprtje mostu niso zgolj ustvarili pogojev za dunajsko srečanje, ampak tudi omogočili Avstriji, da se bo na koncu leta lahko pohvalila s pridnestrskimi uspehi, ki so se zgodili v času njenega predsedovanja Ovseju.

Dogovor »sivih kardinalov«

Moldavski predsednik je zapisal, da so bili dogodki v zadnjih dnevih plod sodelovanja med njim, vlado in parlamentom in da je to verjetno edino vprašanje, pri katerem med njimi ni nestrinjanja. A »proruski« Dodon, ki je pogosto v sporu s »prozahodno« vlado, se kiti s tujim perjem, so včeraj ugotovili v Kommersantu in razkrili, da sta se o vseh teh pomembnih rečeh, ki so tema dunajskih pogovorov, pravzaprav v ozadju »poslovno« dogovorila dva tamkajšnja najvplivnejša oligarha. Na eni strani Vlad Plahotniuc, eden od najbogatejših ljudi v Moldaviji, ki je uradno predsednik tamkajšnje demokratske stranke, a vleče vse niti iz ozadja, na drugi strani pa pridnestrski »sivi kardinal« Viktor Gušan, sponzor predvolilne kampanje Krasnoselskega in lastnik daleč največjega pridnestrskega holdinga Šerif, ki nadzoruje verige supermarketov, bencinske črpalke, nogometne stadione in klube, telekomunikacije, tekstilno industrijo, proizvodnjo vina, hotele, itd., itd.

»Prebivalci Pridnestrja so se raje dogovorili s tistim, ki dejansko lahko rešuje vprašanja,« je za Kommersant pojasnil vršilec dolžnosti direktorja kišinjovskega Inštituta strateških iniciativ Vladislav Kulminski. Po njegovih besedah je to območje zamrznjenega konflikta v resnih finančnih težavah, zato potrebuje dobre odnose ne le z državo, od katere se je odcepilo, temveč tudi z Evropsko unijo in sosednjo Ukrajino. Tamkajšnji predsednik Petro Porošenko je menda tako dober prijatelj moldavskega oligarha Plahotniuca, da ga ta lahko kadarkoli osebno pokliče po telefonu.

Gospodarstvo Pridnestrja, kjer je v zadnjih letih število prebivalstva padlo pod pol milijona, se je znašlo v škripcih po začetku zadnje ukrajinske krize, a v Tiraspolu od ruskih »sponzorjev« doslej niso izprosili denarne pomoči. Po podatkih Kommersanta so v zadnjem času pridnestrski voditelji večkrat prišli v Moskvo, da bi jim ta pomagala z več sto milijoni dolarjev, a so se vedno vrnili domov praznih rok.