Tiskane izdaje
Rio de Janeiro – Tekač Feyisa Lilesa je v nedeljo kot drugi cilj na olimpijskem maratonu pretekel z dvignjenimi, prekrižanimi rokami. Z eno samo kretnjo je svet opozoril na dogajanje v njegovi domovini in, kot se boji sam, ogrozil svojo varnost. »V moji državi je zelo nevarno. Morda bi moral oditi drugam. Protestiral sem za vse tiste, ki nimajo svobode,« je pojasnil po koncu tekmovanja.
Feyisa Lilesa je s kretnjo opozoril na nasilno zatiranje protivladnih protestov v Etiopiji, na številne mrtve in zaprte. Olimpijski tekač je pripadnik ljudstva Oromo, ki se je novembra lani postavilo po robu vladnim načrtom o širjenju industrijskega območja glavnega mesta Adis Abebe na kmetijske površine regije Oromia.
Ljudstvo Oromo je največja etnična skupina v državi, vsak tretji Etiopijec je pripadnik tega ljudstva, a se to razmerje po poročanju Deutsche Welle ne odraža v državnih institucijah. V vladi in vojski prevladuje majhna etnična skupina Tigray, ki predstavlja nekaj več kot šest odstotkov etiopskega prebivalstva. Vladajoča stranka je z načrtovanjem ozemeljske reforme nameravala poseči v meje regij in zbudila strah, da bodo kmetje ljudstva Oromo ostali brez sredstev za preživetje.
V strahu, da bi država zasegla zemljo, so naprej na ulice odšli študenti, nato še kmetje. Sledili so protesti, ki so jih oblasti nasilno zatrle in številne priprle. Vlada je januarja načrte delno opustila, a so se protivladni protesti ta mesec znova razplamteli. Regiji Oromia in njenemu ljudstvu so se pridružili še predstavniki ljudstva Amhara iz enakoimenske regije. Protestniki so v prvih dneh avgusta zahtevali osvoboditev aretiranih med prejšnjimi protesti ter korenite socialne in politične reforme.
V treh dneh protestov je po navedbah Reutersa umrlo najmanj 90 protestov. Četrti dan, 9. avgusta, so se protesti razširili že v okoli 200 krajev in mest v omenjenih regijah, dosegli so tudi prestolnico Adis Abebo.
Mednarodna organizacija Human Rights Watch je sredi meseca poročala, da je bilo v nekaj dneh tega meseca ubitih najmanj 100 neoboroženih protestnikov. Od novembra 2015 skupno že več kot 500. Več tisoč ljudi so prijeli, opozicijske politične voditelje so obtožili terorizma.
»V domovini imam sorodnike v zaporu. Če govoriš o demokraciji, te ubijejo. Če se vrnem v Etiopijo, me bodo morda ubili ali pa me strpali v zapor,« je po protestu v olimpijskem Riu de Janeiru povedal Lilesa.
Iz Združeni narodov so po avgustovskih protestih prišli pozivi po mednarodni preiskavi nasilja, a jih je etiopska vlada hitro zavrnila. Tiskovni predstavnik vlade Getachew Reda je za Al Džaziro tedaj dejal, da je zgolj etiopska vlada odgovorna za varnost svojih ljudi in da bodo sprožili svojo preiskavo. Pred tremi dnevi so možnost mednarodne preiskave še uradno zavrnili.
