Tiskane izdaje
»Brez besed sem, ko gledam satelitske slike Irme,« je na razsežnosti vremenske ujme opozoril Taylor Trogdon, znanstvenik v ameriškem središču za orkane. Po besedah Anthonyja Saglianija iz podjetja za meteorološke podatke Earth Networks dejstev ni mogoče olepšati, »Irma je tropski ciklon, ki lahko izbriše vse, vključno z rastlinjem z manjših otokov«. Doslej najmočnejšemu orkanu v Atlantiku so pripisali najvišjo moč 5, sunke vetra, ki presegajo 350 kilometrov na uro, so danes prvi občutili Karibi. Z otoka Barbuda so prišla poročila o poplavah, izruvanih drevesih in odpihnjenih strehah.
Podobni posnetki so prišli z otoka St. Martin, francoski notranji minister Gérard Collomb je dejal, da so uničene štiri »najbolj trpežne zgradbe«. Na otoku ima svoje razkošno letovišče Le Château des Palmiers, ki ga prodaja, tudi Donald Trump. Ameriški predsednik je razglasil izredne razmere na Deviških otokih, Portoriku in Floridi. Irma naj bi obšla revni Portoriko na severu, zaradi česar naj bi se izognil najhujšim posledicam, toda oblasti vseeno opozarjajo na narasle vode. Kljub temu neurje ne bi moglo priti v slabšem trenutku, saj je otok sredi velike gospodarske krize in ne bo zmogel drage obnove. Samo udar na že tako šibko električno omrežje bi lahko dele Portorika za mesece zavil v temo.
Vznemirjena Florida
Zvezne reševalne enote so se iz Teksasa preselile na Florido, kjer so za jutri že razglasili obvezno evakuacijo otočja Keys. Guverner sončne države Rick Scott je aktiviral narodno gardo, rezervne vojaške enote ter pozval prebivalce najbolj ogroženih območij, naj se umaknejo na varno, čeprav naj bi po napovedih središče orkana doseglo Florido šele v nedeljo zjutraj, usmerjen pa naj bi bil ob vzhodno obalo. »Ne sedite in ne čakajte na vihar. Je zelo nevaren, smrtonosen in bo povzročil uničenje. Zapomnite si, vaš dom lahko obnovimo, vašega življenja ne moremo,« je posvaril Scott.
Jutri ali v petek pričakujejo ukaze o evakuacijah v okrožju Miami-Dade, v katerem pričakujejo visoke poplave. V trgovinah že izginjajo s polic zaloge vode in hrane, na črpalkah kopnijo zaloge goriva. Zaradi nedavnih podob iz Teksasa so ljudje še bolj prestrašeni, še posebej, kar naj bi po napovedih divjanje preseglo orkan Andrew iz leta 1992, ki je bil doslej najhujši v zgodovini Floride in do Katrine leta 2005 tudi v ZDA. Prav tako je to šele drugič v zgodovini države, da jo bosta v isti sezoni zadela dva orkana z močjo 4 ali več.
Divjanje narave je nekoliko umirilo razburjenost ameriške politike, republikanci in demokrati v spodnjem domu kongresa so se danes poenotili in skoraj soglasno podprli 7,9 milijarde dolarjev vreden paket pomoči, ki naj bi napolnil prazne blagajne zvezne agencije za upravljanje izrednih razmer (Fema). To bo očitno le prvi obrok dodatne državne pomoči, saj ocene škode v Teksasu še niso končane in bi lahko presegle 110 milijard dolarjev, kolikor je stala Katrina. Narasle vode so zalile približno 49.000 domov, velika večina jih ni imela protipoplavnega zavarovanja.
Poleg tega Trump ni samo nehal groziti z blokado dela zvezne vlade, če mu kongres ne bo odobril denarja za začetek gradnje zidu na južni meji, ampak se je dogovoril, da so hkrati s pomočjo prizadetim podaljšali financiranje vlade do decembra in poleg tega dvignili mejo zadolževanja. Toda izredne razmere so dodatno osvetlile nekatere sporne ukrepe sicer še vedno kratke Trumpove ere. Komaj pred dvema tednoma, tik pred orkanom Harvey, so preklicali ukaz predsednika Baracka Obame, po katerem so morali z zvezno pomočjo po katastrofah graditi infrastrukturo, bolj odporno na prihodnje ujme.
Trumpovi zanikovalci
Po besedah strokovnjaka za poplave Roba Moora gre za tragično odločitev, saj »bomo še naprej gradili stvari, ki se hitro podrejo, in jih nato enako obnovili«. Predsednikov proračunski predlog je za prihodnje leto hotel porezati na stotine milijonov dolarjev, ki jih Fema namenja za pripravo zveznih držav na poplave, prav tako so hoteli ukiniti njen program priprave poplavnih zemljevidov. Prav tako so pod Trumpom podnebne spremembe zdrsnile na raven poceni politične razprave, kljub nenehnim opozorilom velike večine znanstvenikov.
Okoljska agencija Epa se je spremenila v politično telo, ki jo vodi podnebni zanikovalec Scott Pruitt, denar za strokovne projekte pa nadzira nekdanji pomočnik za piar iz Trumpove kampanje. Vesoljsko agencijo Nasa bo vodil republikanski poslanec Jim Bridenstine, nekdanji bojni pilot, ki hoče znova popeljati ZDA na Luno, a hkrati ne verjame, da je človeška dejavnost vzrok za spreminjanje podnebja. Podobno naj bi raziskovalni oddelek ministrstva za kmetijstvo vodil Sam Clovis, ki pa ni naravoslovni znanstvenik, ampak ima doktorat iz javne uprave, seveda pa prav tako dvomi o človeškem vplivu na podnebje.
