Tiskane izdaje
»Med bratskim srečanjem sta obe strani izpostavili zgodovinsko prijateljstvo med državama, pogovori pa so potekali o mednarodnih vprašanjih skupnega interesa.« Tako je kubanska televizija opisala petkovo srečanje kubanskega predsednika Raúla Castra in severnokorejskega zunanjega ministra Ri Jong Hoja.
»Vprašanje skupnega interesa« je bilo, seveda, obnašanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pod pritiskom katerega se je Severna Koreja pogreznila v najglobljo mednarodno osamo doslej. Ta teden je celo Kitajska ustavila polete svoje družbe Air China med Pekingom in Pjongjangom, s pojasnilom, da zanje ni bilo zainteresiranih dovolj potnikov.
Most prijateljstva, ki povezuje oba bregova reke Jalu in je glavna kopenska povezava med sosedama, je prav tako zaprt. Kakor je pojasnil predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang, »zaradi nujnih popravkov«. Most je morda res treba prenoviti, a kitajski gospodarstveniki pravijo, da je to zdaj tudi mogoče storiti, saj se je promet med državama v zadnjem času drastično zmanjšal. Kitajska ni oktobra uvozila nič premoga, železa, bakra, aluminija, svinca in cinka, njen skupni uvoz iz Severne Koreje se je zmanjšal za kar 62 odstotkov.
Celo kitajski izvoz v to državo se je zmanjšal za 16 odstotkov, po tem, ko je varnostni svet OZN vse države, ki še vzdržujejo trgovinske odnose s Severno Korejo, pozval, naj začnejo do konca septembra striktno izvajati sankcije proti tej državi. Kitajska je septembra uvozila zadnjo pošiljko pol milijona ton premoga, s pojasnilom, da je šlo za že plačano blago.
Severna Koreja je v vse ostrejši mednarodni osami. Te dni je, domnevno zaradi prenove, zaprt tudi Most prijateljstva, ki jo povezuje s Kitajsko. Foto: Megha Rajagopalan/Reuters
Poznavalci razmer so pričakovali, da bo obisk posebnega odposlanca kitajskega predsednika Xi Jinpinga v Pjongjangu prejšnji teden prinesel umiritev razmer na Korejskem polotoku in tudi zmanjšal napetosti med zaveznicama, toda že samo dejstvo, da severnokorejski vodja Kim Džong Un sploh ni sprejel šefa partijskega oddelka za mednarodne odnose Song Taa, dovolj nazorno priča o nezaupanju severnokorejskega vodstva do Kitajske.
Povsem drugačno vzdušje je vladalo na Kubi, kjer se je zunanji minister Bruno Rodríguez Parrilla med srečanjem z Ri Jong Hojem jasno izrekel proti Trumpovi odločitvi, da Severno Korejo znova uvrsti na seznam držav podpornic terorizma, in pozval ZDA, naj njuni državi pustijo pri miru, češ da se niti Pjongjang niti Havana ne vmešavata v ameriške notranje zadeve.
Tudi Raúl Castro je med srečanjem z Rijem slednjemu zagotovil bratsko podporo, vendar je vprašanje, koliko lahko ta pripomore k umirjanju napetosti, razen če se ne bo v posredovanje morda vključila tudi Kanada, katere premier Justin Trudeau je izrazil pripravljenost, da skupaj s Kubo zažene diplomatsko akcijo v tej smeri. Trudeau je v četrtek spomnil, da je že lani o tem spregovoril s Castrom, svoj motiv za takšno iniciativo pa je podprl z dejstvom, da bi balistične rakete, ki bi jih Severna Koreja potencialno izstrelila proti ZDA, neizogibno letele preko kanadskega ozemlja.
Toda napetost na Korejskem polotoku se ne umirja. Nasprotno, po begu severnokorejskega vojaka preko demarkacijske črte 13. novembra se zdi, da se je celo zaostrila. Severna Koreja je po tem incidentu menda popolnoma spremenila sestavo svoje mejne straže v skupnem varnostnem območju, medtem ko je Južna Koreja odlikovala tri svoje in tri ameriške vojake, ki so rešili 24-letnega vodnika Oha po tem, ko so ga med begom ranili njegovi sovojaki.
Kot pravijo njegovi zdravniki, Oh dobro okreva, čeprav ima menda še vedno more zaradi strahu, da bi ga lahko vrnili v Severno Korejo.
Severna Koreja je na mestu, kjer je pred dnevi prebegnil eden izmed vojakov, namestila dodatne ovire. Foto: Reuters
V četrtek pa se je na obali japonske regije Akita nepojasnjeno znašla osmerica moških, za katere se je izkazalo, da so severnokorejski ribiči, ki so jih tja najverjetneje zanesli morski tokovi. Njihova lesena barka je bila menda pokvarjena, toda še vedno poteka preiskava, ali ni šlo morda za namerni beg. Japonska sicer ravnokar snuje priprave na val več deset tisoč severnokorejskih beguncev, ki bi lahko sledil morebitnemu padcu tamkajšnjega režima.
