Tiskane izdaje
Varšava − Članice Nata in njihove partnerske države so na pravkar končanem vrhu v poljskem glavnem mestu odločile, da bodo za svojo varnost poskrbele izven meja zahodne vojaške zveze. Sem sodi tudi odločno zavračanje ruske »asertivnosti«, pa čeprav državi predsednika Vladimirja Putina še naprej ponujajo tudi dialog.
Nemška kanclerka Angela Merkel je pred vrhom govorila celo o zastraševanju evroazijske velikanke, ki je prvič po drugi svetovni vojni nasilno spremenila meje v Evropi. Obtožujejo jo aktivne podpore vojaškim spopadom v sosednji Ukrajini. Da bi pomirili prestrašene vzhodnoevropske ruske sosede, bo Nato v Poljski, Estoniji, Litvi in Latviji pod ameriškim, britanskim, nemškim in kanadskim poveljstvom (pod zadnjim bo sodelovala tudi slovenska vojska), namestil vojaške enote s skupaj štiri tisoč vojaki, okrepili pa bodo vojaško sodelovanje z Ukrajino in z Gruzijo, ki jo je Rusija napadla leta 2008. Na evropskem južnem preddverju, kjer z nestabilnostjo, terorizmom in begunskim navalom tudi nastajajo resne varnostne grožnje Natovim državam, bodo povečali urjenje ter obveščevalno in drugo sodelovanje z državami od Iraka do Tunizije, še naprej tesno sodelovali z Afganistanom ter protiteroristični koaliciji pod ameriškim vodstvom zagotovili izvidniška letala. Nato poudarja tudi sodelovanje z EU v Sredozemlju, kjer pri onemogočanju tihotapstva z ljudmi že sodeluje z evropsko Sofio, pa napoveduje novo operacijo z nazivom Morski varuh. Zaradi novih nevarnosti in izzivov bodo Natove države nadaljevale s povečevanjem svojih vojaških proračunov.
Vsaj pri resno ohlajenih odnosih z Rusijo, za katere kanclerka Merklova in drugi obtožujejo Vladimirja Putina, pa je ruski predsednik še vedno videti en korak pred svojimi nasprotniki. Štiri tisoč Natovim vojakom v vzhodni Evropi je že pred varšavskim vrhom napovedal nove divizije na svoji zahodni meji z deset tisoči vojaki, kot ga obtožujejo pri zahodni vojaški zvezi pa za »področja brez dostopa« oblikuje cela območja od Kaliningrada na severu do Črnega morja na jugu. Medtem ko Nato ruske sosede na vzhodu in severu Evrope poskuša pomirjevati s poudarjanjem svojega znamenitega petega člena, ki napad na eno članico razglaša za napad na vse, so vse bolj zaskrbljene druge črnomorske države, kot sta Romunija in Turčija, ruska vojaška letala pa se v zadnjem času nevarno približujejo tudi ameriškim vojaškim ladjam v Črnem morju. Nedaleč stran Moskva ZDA pred nosom aktivno podpira bližnjevzhodne težnje sirskega diktatorja Bašarja Asada in iranskih ajatol. Akcije teh dveh držav in islamski terorizem povzročajo begunski naval, ki tudi močno ogroža varnost Evrope. Ameriški predsednik Barack Obama je tej v Varšavi zagotovil neomajno varnostno zavezanost.
Kljub vsemu naštetemu ali pa prav zato je dobra novica, da se bo v sredo ponovno sestal svet Nata in Rusije. A če bodo morda vendarle razpravljali o izogibanju incidentov ob vse pogostejših bližnjih srečanjih ruskih vojaških letal in mornarice z zahodnimi, si je težko predstavljati Putinov pristanek za končanje »hibridne vojne«, za katero ga zdaj tudi odkrito obtožujejo pri Natu. Ta je namreč videti preveč uspešna. Država, ki odkrito nasprotuje evropskim integracijam in podpira skrajno nacionalistične stranke v Evropi, je lahko pravkar ploskala britanski referendumski odločitvi za izstop iz Evropske unije, v Nemčiji pa niso spregledali, da se prej na Dunaju nastanjeni ruski propagandni think-tank »Dialog civilizacij« zdaj seli v Berlin, potem ko nemški obveščevalci že napovedujejo ostrejši boj proti ruski propagandi, izkazani tudi z neštetimi spletnimi »troli«.
Ruski predsednik lahko še vedno računa tudi na neenotnost zahodnih držav, pa čeprav pri Natu upajo, da ga bodo streznili odločni varšavski zaključki − morda pa tudi gospodarske težave zaradi zahodnih sankcij in za proizvajalke katastrofalne pocenitve nafte. Med hladno vojno, ki jo omenjajo vse pogosteje, je pred takšnimi kombiniranimi pritiski pokleknila Sovjetska zveza, a kdo pravi, da se zgodovina ponavlja?
