Neroden ruski vohunski trojček

Razkriti vohuni: Ameriška zvezna policija naj bi ves čas skrbno spremljala delovanje lažnih ruskih diplomatov.

Objavljeno
27. januar 2015 23.24
 Sebastijan Kopušar, sodelavec
Sebastijan Kopušar, sodelavec
New York – Zvezno tožilstvo v New Yorku je v ponedeljek tri ruske državljane obtožilo, da so vohunili za Rusijo. Njihov cilj naj bi bili podatki o morebitnih sankcijah proti Rusiji, ameriški razvoj alternativnih energij ter delovanje računalniških sistemov Wall Streeta.

Policija je v ponedeljek v newyorškem okraju Bronx aretirala Evgenija Burjakova, ki se je predstavljal za pomočnika direktorja poslovalnice ruske banke Vnešekonombanka na Manhattnu, čeprav naj bi v resnici delal za obveščevalno službo SVR. Sodeloval naj bi z Igorjem Sporiševim in Viktorjem Podobnijem, ki sta imela diplomatsko imuniteto in naj bi že zapustila ZDA. Zvezna policija FBI je sporočila, da so trojici prišli na sled po aretaciji Anne Vasiljevne Chapman in še devetih ruskih vohunov 2010.

Rusija: Obtožbe so nova provokacija

Uradna Rusija je obtožbe takoj zanikala, tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič je aretacijo označil za provokacijo in novo razsežnost v protiruski kampanji. To naj bi po njegovih besedah le še poslabšalo odnose med državama, ki so po ruski agresiji na Ukrajino na najnižji točki od konca hladne vojne. Lukaševič trdi, da Washington nima dokazov za obtožbe proti Burjakovu, zato zahteva, da ga ameriške oblasti takoj izpustijo.

Sporišev je deloval kot trgovinski ataše v New Yorku, Podobnij pa je bil ataše v diplomatski misiji Rusije pri Združenih narodih. Oba sta bila domnevno posrednika med Burjakovim, ki naj bi deloval pod skrivnim imenom Ženja, in rusko obveščevalno službo. Tako naj bi se bila Burjakov in Sporišev med 2012 in 2014 s skrivnimi sporočili dogovorila za več kot petdeset srečanj na prostem, na katerih sta si izmenjala torbe, revije ali liste papirja, s katerimi sta prikrivala menjavo obveščevalnih podatkov.

Začetništvo in romantična pričakovanja

»Več kot dve desetletji po domnevnem koncu hladne vojne ruski vohuni še vedno delujejo med nami pod krinko tajnosti,« je dejal zvezni tožilec Preet Bharara. Toda v nasprotju z njihovimi sovjetskimi predhodniki je trojica delala začetniške napake. FBI naj bi od vsega začetka prisluškoval njihovim telefonom in pisarnam na Manhattnu in v Bronxu, iz prisluhov pa so razvozlali, da sta bila predvsem uradna diplomata zelo neizkušena in nespretna, pri čemer naj bi razkrila Burjakova, saj sta v pogovorih namesto skrivnega uporabljala njegovo pravo ime.

Hkrati sta bila menda tudi nezadovoljna s svojo vlogo v ruskem vohunskem aparatu; kot so razkrili prisluhi, sta sanjarila o bolj nevarnem in vznemirljivem poslanstvu. »Na glavni točki sovražnika zdajle sedim s piškotom v roki. Klinc! Niti približno ni tisto, kar sem takrat pričakoval ... niti blizu,« se je Podobnij pritoževal, da je njegovo delo premalo podobno tistemu iz filmov Jamesa Bonda. Sporišev se je strinjal, njega je še posebej motilo, da so ga nadrejeni v tujino poslali s pravim imenom, namesto da bi mu dali lažno identiteto.

Nekoristni »junaki«

Medtem so Američani pridno snemali in med drugim dobili potrditev, da skupina desetih ruskih vohunov, ki so v ZDA dobili oznako »ilegalci«, ni zbrala posebno koristnih podatkov, kljub temu, da so jih v Rusiji po zamenjavi za ameriške vohune sprejeli kot junake. »Putin jih je poskusil označiti za speče agente, ki naj bi delovali v primeru izrednih razmer,« se je Podobnij norčeval iz neučinkovitosti predhodnikov. Nekateri med njimi so se izdajali za Francoze in Kanadčane, čeprav so govorili angleško z očitnim ruskim naglasom.

Slaba igra in nerodno razkritje

Za zdaj ni čisto jasno, ali sta lažna diplomata, ki sta neuspešno poskušala novačiti ameriške študentke, Burjakova pridobila za vohunsko delo v ZDA ali pa je ta tja že prišel kot vohun. Dokončno sta njegovo vlogo razkrila, ko sta morala na hitro sestaviti vprašanja za predstavnike newyorške borze, ki naj bi jih v pogovoru uporabil neimenovani ruski medij. Sporišev je neprevidno poklical neposredno Burjakova in ga prosil za pomoč. Ameriški mediji domnevajo, da naj bi bila vprašanja namenjena televizijski mreži RT, ki je v ruski lasti in velja za propagandni kanal Kremlja v ZDA. Predstavniki RT so zanikali, da bi šlo za njih.