New York je na poti v Belo hišo

New York – Izbiranje predsedniških kandidatov obeh strank še zdaleč ni končano, ne Hillary Clinton ne Donald Trump še nimata zagotovljenega imenovanja. Do julijskih strankarskih zborovanj je še 15 (republikanci) oziroma 19 volitev (demokrati). Toda torek je bil zelo verjetno začetek predsedniškega dvoboja.

Država je ustoličila najljubšega sina in najljubšo hčer ter njunima kampanjama dala pospešek, ki ga tekmeci skoraj ne morejo več ustaviti. Oba sta se po hudih porazih v Wisconsinu dva tedna kasneje vrnila z odmevnima zmagama in na najboljši možen način zavrnila trditve, da sta njuni kampanji ostali brez sape. Trump je spodnesel tla najvztrajnejšemu nasprotniku, teksaškemu senatorju Tedu Cruzu, ki ni dobil niti enega delegata in nima več niti teoretičnih možnosti, da zbere potrebnih 1237 delegatov za republikansko zmago. Hillary­ Clinton je zaustavila serijo zmag senatorja Bernieja Sandersa in mu zelo otežila pot do potrebnih 2383 delegatov.

Cruzova težava

Ves pritisk je tako spet pri izzivalcih. Cruz se zdaj ne more več pretvarjati, da lahko zmaga po redni poti. Preostane mu samo še boj za vsakega delegata, s čimer bi preprečil Trumpu, da bi zbral potrebno večino. Nato bi na vrhu stranke v Clevelandu s pomočjo vplivnega gibanja »Ne Trump« ter spretne taktike podtikanja svojih delegatov v državah, ki jih je sicer osvojil new­yorški milijarder, prevesil tehtnico na svojo stran in postal strankin predsedniški kandidat. Zaradi tega Trump že dneve trdi, da ima desnica »sleparski sistem« razdeljevanja delegatov.

Toda Cruz ima težave z vzhodno obalo ZDA, njegov teksaški verski konservatizem ne diši tamkajšnjim republikancem. V New Yorku ga je zrinil na tretje mesto celo guverner Ohia John Kasich, ki od domače zmage ni osvojil niti enega delegata. Kasichu je uspelo nekoliko zagreniti tudi Trumpovo slavje, saj mu je pred nosom iztrgal volilno okrožje Manhattan, kjer na Peti aveniji stoji njegova znamenita stolpnica Trump Tower. Prihodnji teden je na vrsti pet vzhodnih zveznih držav, v katerih ima Trump dvomestno prednost pred Cruzom. V anketah dobro kaže tudi Kasichu, zaradi česar Cruzova kampanja (in del republikanskega vodstva) trdi, da je moteči element, ki bo celo omogočil Trumpu zbrati dovolj delegatov. O njem celo širi govorice, da bo postal Trumpov podpredsedniški kandidat (kar Kasich zanika). Podobna nejevolja se širi tudi od zmagovalca New Yorka, saj Trump računa, da bi brez guvernerja v tekmi dobil več glasov. Guverner je zadnja sprejemljiva izbira za zmerne republikance v vse bolj radikalni stranki in glas razuma ob sicer skrajnih stališčih obeh tekmecev.

Sandersov vpliv

Pri demokratih je Hillary Clinton na najboljši možen način zaustavila zmagoviti niz Bernieja Sandersa, tudi tokrat na krilih temnopoltih volivcev in žensk. Na roko so ji šla tudi toga volilna pravila v New Yorku, saj lahko strankinega predsedniškega kandidata izbirajo samo registrirani demokrati, rok za prestop k njim pa je potekel že lani oktobra. Tako niso mogli na volišča mnogi neodvisni volivci, ki podpirajo predvsem Sandersa. Tudi iz krogov nekdanje zunanje ministrice prihaja čedalje več pozivov, da je čas za »poenotenje stranke«, kar pomeni senatorjev umik iz tekme.

Toda njegovo zavzemanje za načela in pravičnejšo družbo je naredilo demokratski volilni boj »neizmerno bolj vsebinski«, pri čemer sta oba kandidata veliko bolj izbrusila svojo politiko in predloge, menijo v New York Timesu. Časnik je sicer del newyorškega medijskega konglomerata, ki je podprl Hillary Clinton, toda po njihovem bi moral senator vztrajati v tekmi, s čimer bi se stranka še naprej osredotočala na boj proti preveliki premoženjski neenakosti ter predvsem na laž, da so za zmago na volitvah potrebni prispevki bogatih donatorjev.

Racionalnih razlogov za Sandersovo vztrajanje v tekmi je sicer čedalje manj, saj bi moral za imenovanje osvojiti krepkih 70 odstotkov preostalih delegatov, pri čemer v anketah bolj ali manj zaostaja. Kljub zelo težavni poti naprej v njegovem štabu računajo na možnost, da tudi Hillary Clinton ne bo zbrala potrebnih 2383 delegatov, s čimer bi se demokrati tako kot verjetno republikanci soočili z odprtim zborovanjem stranke, ki bo v Filadelfiji.

Spopad nepriljubljenih

New York ni samo ustoličil najverjetnejših jesenskih predsedniških kandidatov, ampak je pokazal tudi na njuno pot do Bele hiše. Trump bo nagovarjal nezadovoljne Američane iz belskih predmestij, Hillary Clinton bo poskušala oživiti Obamovo koalicijo, kot so mediji poimenovali zbir rasnih manjšin in liberalnega dela belskih ZDA. Njeno orožje bodo tudi ženske, sploh ob zgodovini Trumpovih šovinističnih opazk.

Toda ankete pri obeh kažejo na zelo razširjeno nepriljubljenost, Trumpa kot predsednika se bojijo kar štirje od desetih republikanskih volivcev, Hillary Clinton Američani že dolgo in vztrajno označujejo za nevredno zaupanja. Zavrača jo tudi mlada generacija, ki se je skoraj soglasno obrnila k Sandersu in njegovemu pozivu k »politični revoluciji«. Če jih Hillary Clinton ne bo prepričala, da je nekaj revolucionarnega duha tudi v njej, bo njena izkušnja iz Bele hiše ostala le pri nazivu nekdanje prve dame.