Nič več vsi za enega, eden za vse

Bi bili v primeru, če Rusi napadejo Ukrajino ali katero izmed baltskih državic, tja pripravljeni­ poslati svoje vojake? Pravzaprav ne, bi lahko v dveh besedah­ strnili ugotovitve razi­skave ameriškega Pew Research Centra, izvedene v osmih članicah Nata (ZDA, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Poljska, Španija in Velika Britanija), pa tudi v Rusiji in Ukrajini.

Najbolj odklonilno so se do pravila »vsi za enega, eden za vse«, ki naj bi po mušketirsko simboliziralo 5. člen zavezništva, po katerem napad na eno članico pomeni napad na vse, odzvali Nemci. Kar je ob dejstvu, da nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen zadnje čase na veliko govori o nemškem prevzemanju mednarodne odgovornosti tudi na vojaškem področju, dokaj presenetljivo. Kar 58 odstotkov vprašanih Nemcev je bilo namreč v ameriški raziskavi proti temu, da bi morala Nemčija v primeru »resnega vojaškega konflikta« med Rusijo in eno izmed sosednjih članic Nata v tako zavezniško državo poslati svoje vojake. Umirati za Balte ali Ukrajince? Rajši ne, so se v raziskavi večinsko odločili tudi Francozi, proti jih je bilo 53 odstotkov, in Italijani (51), medtem ko je bilo povprečje v vseh osmih obravnavanih članicah Nata 42 odstotkov.

Vse bolj v kroničnega spreminjajoč se konflikt med Rusijo in Zahodom, ki ga očitno ne morejo bistveno omiliti niti taka občasna diplomatska popuščanja napetosti, kot je bil nedavni obisk ameriškega zunanjega ministra Kerryja v Sočiju, po oceni raziskovalcev je očitno že začel korenito spreminjati ne le odnosov med Natom in Rusijo, ampak tudi odnose v samem zavezništvu. Večina prebivalstva v članicah Nata je tudi po zaslugi medijske propagande sicer še vedno prepričana, da je za izbruh krize v Ukrajini v prvi vrsti kriv ruski predsednik Putin s svojo agresivno, celo zavojevalsko (Krim) politiko, toda razlike med članicami Nata so glede na oddaljenost od ukrajinskega konflikta in dolžino članstva v zavezništvu kar precejšnje. Podobno velja tudi za stopnjo zaupanja v zavezništvo.

Vzhodni in zahodni Nato

Vzhodne članice Nata so v svojih zahtevah do Rusije in v svojih predstavah o tem, kaj bi moral storiti Nato, praviloma veliko ostrejše in veliko bolj naklonjene vojaškemu reševanju konflikta. Pošiljke orožja Ukrajini bi tako podprlo kar 50 odstotkov vprašanih Poljakov (med Nemci, Španci in Italijani je takih le petina). Razlikujejo se tudi predstave o tem, kdo je najbolj kriv za izbruh konflikta, kolikšna je v resnici moč zavezništva pri reševanju tovrstnih konfliktov, ne nazadnje pa so dokaj različna tudi pojmovanja, kaj Nato sploh lahko naredi za rešitev krize in koliko zaupanja je še vredna vojaška zveza.

Raziskava Pew, med katero so od 6. aprila do 15. maja vprašali več kot 11.000 odraslih oseb v desetih državah (tudi v Ukrajini in Rusiji), je sicer res pokazala, da v vseh članicah Nata brez izjeme ljudje za vojno na vzhodu Ukrajine v prvi vrsti obtožujejo Rusijo, takoj za njo pa vzhodnoukrajinske proruske separatiste. Toda tudi tu so med vzhodnimi in zahodnimi članicami zavezništva precejšnje razlike. Med najbolj skeptičnimi članicami (izmed obravnavane osmerice) je bila znova na vrhu Nemčija, kjer je le 29 odstotkov vprašanih (manj kot tretjina) odgovorilo, da je za konflikt najbolj odgovorna Rusija. Četrtina (25 odstotkov) je bila mnenja, da so krivi separatisti, 12 odstotkov pa, da je za zaplet krivo ravnanje Zahoda. Ustrezno tej skepsi v Nemčiji pada tudi zaupanje v zavezništvo (leta 2009 je o njem imelo pozitivno podobo 73 odstotkov vprašanih, maja letos pa le še 55 odstotkov) in prepričanje, da bi bilo članstvo Ukrajine v Natu in EU lahko rešitev problema. Med Nemci, ki so bili v obravnavani osmerici znova najbolj skeptični, je bilo proti ukrajinskemu članstvu v Natu kar 57 odstotkov vprašanih, proti članstvu v EU pa 54 odstotkov.

Vse bolj sovražna Rusija

Zanimivi so tudi podatki, ki jih je ameriška raziskava zbrala med anketiranimi Rusi in Ukrajinci (brez Krima in doneškega bazena). Kažejo namreč, da se zaradi ukrajinske krize neverjetno hitro krepi rusko nezaupanje do vsega, kar prihaja tako iz EU kot iz Nata, in da je med Ukrajinci, kljub drugačnim potezam Kijeva, še vedno kar 47 odstotkov vprašanih odločno naklonjenih reševanju krize s pogajanji. Za vojaško rešitev jih je le 23 odstotkov. Članstva v EU si med Ukrajinci želi 67 odstotkov vprašanih, članstva v Natu pa 53.

Rezultati, ki jih je raziskava Pew zbrala med Rusi, pa so za Zahod in za morebitno obnovitev zaupanja v odnosih s Putinovo Rusijo katastrofalni. Kažejo namreč na izjemno krepitev položaja ruskega predsednika in na hitro rastoč ruski nacionalni ponos, ki se kljub gospodarskim sankcijam Zahoda (ali pa prav zaradi njih) ni več pripravljen sprijazniti z ničimer, kar prihaja z Zahoda. Kar 63 odstotkov vprašanih Rusov ima namreč na lepem zelo pozitivno podobo o svoji državi, kar je za 34 odstotkov več kot leta 2013, kar 88 odstotkov pa jih povsem zaupa v Putina in v njegovo pravilno oceno mednarodnih razmer, kar je najvišji odstotek, kakršnega po letu 2003 ni zaznala še nobena raziskava ameriškega centra za raziskovanje javnega mnenja.

Za povrhu ima zaradi posledic ukrajinske krize in zaničljivega zahodnega ravnanja do Rusije kar 81 odstotkov Rusov izrazito negativen odnos do ZDA, medtem ko je Natu nenaklonjenih 80 odstotkov vprašanih, EU pa 60 odstotkov. Nemški kanclerki Angeli Merkel, ki se v imenu EU največ ukvarja z reševanjem ukrajinske krize, zaupa le 28 odstotkov vprašanih Rusov, ameriškemu predsedniku Obami pa komaj 11 odstotkov.