Tiskane izdaje
Najbolj prestižna nagrada s področja fizike, kemije, medicine, literature in prispevka k miru, ki je za mnoge neosvojljivi cilj, katerega si s težavo postaviš in veliko težje izpolniš, je za peščico družin postala del tradicije.
Družina, s katero je Nobelova nagrada daleč najtesneje povezana, je vsekakor družina Curie. Najbolj slavna znanstvenica Marie Curie je skupaj s soprogom Pierrom in Henrijem Becquerelom prvo nagrado s področja fizike dobila leta 1903 in s tem postala prva Nobelova nagrajenka. Osem let pozneje je prejela še medaljo s področja kemije. A zakoncema je njuno delo s področja raziskovanja radioaktivnosti (to ime je skovala prav Marie) skopalo prerani grob in jima preprečilo, da bi se skupaj z najstarejšo hčerjo Irène Joliot-Curie in njenim soprogom veselila še enega prestižnega priznanja − leta 1935 sta bila namreč nagrajena z Nobelovo nagrado za kemijo.
Še nekaj primerov
Nobelovo nagrado s področja fizike sta si za »delo v analizi zgradbe kristalov z rentgensko svetlobo« leta 1915 razdelila tudi Henry Bragg in njegov sin Lawrence Bragg. Nagrado je leta 1906 dobil tudi Joseph John Thomson, skoraj 30 let pozneje pa še njegov sin George Paget Thomson. Na seznamu nagrajencev za dosežke v fiziki se ponovi tudi priimek Siegbahn − oče Karl Manne je bil nagrajen leta 1924, njegov sin Kai Manne leta 1981.
Leta 1959 je nagrado s področja medicine dobil tudi Arthur Kornberg, njegov sin Roger David Kornberg pa je Nobelovo nagrado za dosežke na področju kemije dobil leta 2007. Z dvema Nobelovima nagradama za fiziko se ponaša tudi družina Bohr − oče Niels Bohr je petčlanski norveški odbor leta 1922 prepričal z raziskovanjem zgradbe atomov in sevanja, ki izhaja iz njih, njegov sin Aage Bohr je bil za svoje delo nagrajen 53 let pozneje.
Nobelov nagrajenec za mentorja
Čeprav se zdi, da se sinovi in hčere Nobelovih nagrajencev lažje dokažejo in uveljavijo v svetu, kustos Nobelovega muzeja Gustav Kaellstrand meni, da njihov priimek ne igra velike vloge. »To, da te nominirajo, je znak sposobnosti,« je povedal za francosko tiskovno agencijo AFP. Otroci, ki so odraščali ob znanstvenikih, so obdani s pravimi ljudmi, ki bodo spodbujali njihovo delo. »Nobelovi nagrajenci vedo, kako najti ustvarjalno okolje, ki spodbuja raziskovanje. In njihovi otroci, ki odraščajo v ustvarjalnem okolju, ga znajo prepoznati. Prav tako imajo neomejen dostop do raziskovanja,« je povedal.
Vnuk Marie Curie in sin Irène Pierre Joliot je pojasnil, da je njegova mati kot otrok »padla v čarobni napitek« in se verjetno ni nikoli spraševala, ali hoče postati znanstvenica − to je bilo samoumevno. »Kmalu je postala ena glavnih raziskovalnih sodelavk svoje matere. Jasno je, da je nanjo močno vplivala.«
Kljub temu se morajo po besedah Kaellstranda otroci Nobelovcev dokazati. »Aage Bohr ni dobil Nobelove nagrade, zato ker je bil njegov oče Niels Bohr. Tudi sam je moral narediti nekaj izjemnega,« je povedal. Po njegovih besedah so jih starši naučili misliti in jih spodbujali v raziskovanju. Še bolj pomembno kot to pa je po njegovih besedah dejstvo, da so bili obdani z Nobelovimi nagrajenci. »Ameriška raziskava je v 70. letih prejšnjega stoletja pokazala, da so imeli številni nagrajenci za mentorje Nobelove nagrajence. Tisti, ki so torej dobili Nobela, so tisti, ki se jim je uspelo obdati z drugimi bistrimi in odprtimi ljudmi.«
