Nocoj Obama izziva desnico

New York – Ameriški predsednik Barack Obama uspešno kljubuje napovedim, da bo po republikanskem prevzemu kongresa povsem nepomemben predsednik. Z izvršnimi ukazi poskuša mimo poslancev in senatorjev uresničevati svoje politične obljube, nocojšnji govor o razmerah v državi pa prinaša vrsto novih izzivov.

Bela hiša se je letos odrekla navadi, da vsakoletni nagovor kongresa in državljanov nastaja za zaprtimi vrati. Predsednik Obama je zadnja dva tedna potoval po ZDA in predstavljal nove pobude – od spodbud gospodarstvu, pomoči Američanom pri nakupu stanovanj, do predloga o brezplačnem študiju za revne – ki bodo vključene v letošnje poročilo. Vrh je bila sobotna predstavitev načrta o višjih davkih za najbolj premožne in znižanju za srednji sloj, kar zagotovo ne bo naletelo na prijazen odmev med desno večino v dvorani.

»Zakaj bi čakal na poročanje o razmerah v državi?« je Obama vprašal poslušalstvo v Phoenixu, ko je 8. januarja predstavljal svoje zamisli o bolj dostopnih stanovanjih. Na tak način je zagotovil, da je vsak od predlogov dobil precejšnjo medijsko pozornost in številno občinstvo po vsej državi. To je še posebej pomembno v času, ko ima republikanska stranka trdno v rokah oba domova kongresa in bodo vse pobude Bele hiše naletele na še bolj gluha ušesa.

Dvomi o zamislih

Predpremiere so pokazale, da bomo nocoj dobili populističen načrt, ki temelji na krepitvi srednjega sloja in praktično izziva republikance, naj ga zavrnejo in demokratom omogočijo možnost ostrih napadov na desnico v zelo pomembnem volilnem letu 2016. Obamova mini davčna reforma predvideva zaprtje davčne luknje za najbolj premožne z zvišanjem davka na kapitalske dobičke in davčnih olajšav za velike dediščine.

Skupaj z višjimi pristojbinami za banke naj bi v desetih letih zbrali 320 milijard dolarjev. Predsednik bi nato večino denarja (175 milijard) namenil za davčne olajšave srednjemu razredu, s 60 milijardami dolarjev pa bi plačal svojo pobudo za brezplačni dve leti šolanja na javnih univerzah. Obama se tako postavlja v vlogo varuha srednjega razreda in borca proti že nekaj časa omrtveli rasti plač, hkrati pa naj bi si ustvaril izhodišče za pogajanja z republikanci o morebitni davčni reformi.

Toda ob sedanji razdelitvi politične moči so tudi predsedniku bolj naklonjeni mediji njegove predloge sprejeli z osuplimi vprašanji, ali se Bela hiša šali. »Ali res mislite, da obstaja najmanjša možnost, da bi sprejeli kaj takšnega?« je v predsednikovega svetovalca Dana Pfeifferja vrtal Bob Schieffer, gostitelj nedeljske oddaje Soočenje z narodom na TV mreži CBS. Chuck Todd, voditelj konkurenčne Srečanje s tiskom na mreži NBC je dejal, da vse skupaj spominja na predvolilno kampanjo, saj »nihče v Washingtonu ne verjame, da bi kongres to podprl«.

Pfeiffer je priznal, da republikanski kongres ne bo z navdušenjem sprejel predsednikovih predlogov, toda po njegovih besedah bi se morala ameriška javnost odločiti, s katerim receptom za gospodarsko rast se bolj strinjajo. »V državi potrebujemo razpravo o (Obamovi) ekonomiji za srednji sloj in (republikanski) ekonomiji pretakanja (po kateri nižji davki za kapital sčasoma koristijo tudi revnim), in poskušati najti dogovor o stvareh, o katerih se strinjamo,« je zavrnil dvome.

Predsednik, ki ob vse bolj obetavnih gospodarskih kazalcih spet doživlja rast podpore (ta se vzpenja proti 50 odstotkom), se tako vrača k strategiji, s katero je 2012 na predsedniških volitvah premagal Mitta Romneya. Ta resno razmišlja o tretji kandidaturi, pri čemer je tokrat njegova osrednja zamisel dvig plač za vse Američane. Hkrati Obama desnico potiska v obrambni položaj, ko se mora hkrati dobrikati srednjemu sloju in zagovarjati nižje davke za premožne.

Stik z mladimi

V Beli hiši poskušajo stoletno tradicijo nagovora, s katerim so preteklosti oznanili tako pomembne politike, kot so bile štiri temeljne človekove pravice Franklina Roosevelta ali vojna proti revščini Lyndona Johnsona, prenesti v 21. stoletje in dobo družbenih omrežij. V 2015 tudi nastop v najbolj gledanem televizijskemu terminu še zdaleč ni dovolj, še posebno ker se gledanost že nekaj časa znižuje (napovedi za nocoj so okoli 30 milijonov gledalcev, prvega v začetku 2009 je videlo 52 milijonov).

Tako so pred govorom s poplavo e-pošte javnost spraševali, kaj naj predsednik vključi vanj, nocoj pa ga bo spremljalo nenehno čivkanje na omrežjih twitter in facebook. V četrtek bodo Obama intervjuvali poznavalka mode za najstnike, video bloger in komedijantka z zeleno šminko. Vsi trije so zvezdniki video omrežja You Tube.