Nov moto zahoda: »Igre je konec!«

Po Evropski uniji so sankcije proti Rusiji razširili tudi v Združenih državah Amerike, skorajda istočasno pa sta obsežni poročili o hudih kršitvah in številnih civilnih žrtvah ruske vojaške operacije v Siriji objavili kar dve zahodni človekoljubni organizaciji: ameriški Human Rights Watch in britanska Amnesty International. Ruska oblast vse obtožbe odločno zavrača in vztraja, da gre za dobro skoordinirani napad Zahoda na Rusijo.

Sodeč po izjavah iz Rusije se je v komunikaciji med sprtima stranema uveljavila nova moda, v skladu s katero zahodni pogajalci v zadnjem času pogajanja z rusko stranjo zaključujejo zelo rezko. S preprosto frazo: »Igre je konec!«. Kot prvi jo je uporabil britanski zunanji minister Phillip Hammond, ki je v začetku decembra zatrdil, da trenutno na svetu obstaja en sam človek, ki lahko v trenutku ustavi morijo v Siriji. »To se bo zgodilo, če bo gospod Putin vzel slušalko in poklical Bašarja Asada ter mu dejal, da je igre konec,« je izjavil šef britanske diplomacije.

Po navedbah Putina so z identičnimi besedami predstavniki Evropske unije v začetku tedna zaključili tudi tristranska pogajanja med Evropsko unijo, Rusijo in Ukrajino o prostotrgovinskem sporazumu med Brusljem in Kijevom, ki bo v veljavo vstopil 1. januarja prihodnje leto. »Rekli so samo, da je igre konec, vstali in odšli. To ni zelo evropsko in je netoletantno,« je Putin zanikal navedbe Bruslja, da je za propad pogajanj kriva Moskva, ki ni pokazala dovolj fleksibilnosti.

Hkrati s propadom pogajanj je Evropska unija za šest mesecev podaljšala sankcije proti Rusiji, že naslednji dan pa so odločitev o razširtvi protiruskih sankcij sprejeli tudi v Združenih državah Amerike. Na seznamu se je znašlo dodatnih 34 posameznikov, bank in podjetij, med katerimi so zlasti tista, ki delujejo na ruskem polotoku Krimu ter podjetja v lasti trgovcev z nafto Genadija Timčenka in Arkadija in Borisa Rotenberga, ki so tesno povezani s Vladimirjem Putinom. »Gre za korak, s katerim želimo demonstrirati, da Združene države Amerike ne bodo popustile pritiska na Rusijo, dokler ne bo začela spoštovati varnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine,« je pojasnil John Smith, vršilec dolžnosti direktorja Urada državne blagajne za zunanje aktive. Na ruskem zunanjem ministrstvu so Washington opozorili, da bodo bilateralni odnosi zaradi tovrstnih odločitev zašli v »slepo ulico«, Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov pa je napovedal recipročne ukrepe, kar je običajna praksa v tovrstih primerih. Dejal je še, da gre za »nadaljevanje neprijateljske politike proti Rusiji, ki je v nasprotju z zdravim smislom«.

Obtožbe HRW in AI

Peskov je imel ta teden veliko dela tudi z zavračanjem obtožb na račun ruske operacije v Siriji, s katerimi so v obširnih poročilih postregli kar dve človekoljubni organizaciji – Human Rights Watch in Amnesty International, ki Rusijo obtožujeta uporabe kasetnih bomb in nevodenih izstrelkov na območjih poseljenih s civilisti ter posledično številnih civilnih žrtev. Peskov odgovarja, da ruska vojska v Siriji v celoti spoštuje mednarodno pravo. »Trditve o civilnih žrtvah ruskih letalskih napadov v Siriji, ki so po trditvah HRW jasno kršenje mednarodnega prava, so lažne. Seznanjeni smo s številnimi poročili, potegavščinami in namernimi lažni v zvezi s posledicami ruskega bombardiranja,« je Peskov zavrnil obtožbe.

HRW v svojem poročilu Rusiji med drugim očita, da se je uporaba kasetnih bomb v Siriji povečala, ko se je rusko letalstvo 30. septembra neposredno vmešalo v konflikt. »Namesto, da brani kasetne bombe, bi se morala Rusija pridružiti čedalje bolj številčni skupnosti narodov, ki zavračajo to nediskriminatorno orožje,« je bila jasna predstavnica HRW Mary Wareham. Rusija in Zimbabve sta edini državi, ki sta 7. decembra na glasovanju v generalni skupščini Združenih narodov zavrnili mednarodno resolucijo v podporo pogodbi o prepovedi kasetnih bomb, ki jo je podpisalo že 118. in ratificiralo 98. držav. 40 se jih je vzdržalo, med njimi Kitajska, Iran, Izrael, Savdska Arabija, Sirija in Združene države Amerike, ki ne sodijo med podpisnice pogodbe o prepovedi kasetnih bomb, pred katerimi trenutno trepetajo zlasti v Jemnu in Siriji.

Včeraj so svoje poročilo objavili še pri Amnesty International, kjer so se osredotočili na šest napadov, do katerih naj bi v provinci Homs, Idlib in Alep prišlo med septembrom in novembrom in naj bi terjali kar 200 žrtev med civilisti. »Nekateri ruski napadi so bili usmerjeni na stanovanjske soseske v katerih ni vojaških tarč, so pa tam zdravstvene ustanove, kar je vodilo do civilnih žrtev. Šlo bi lahko za vojni zločin,« je Philip Luther iz AI pozval k neodvisni mednarodni preiskavi.

Peskov vztraja, da je ena od prioritet ruske operacije v Siriji ne škodovati civilistom: »Naša vojska je večkrat poročala, da se teroristi skrivajo v stanovanjskih soseskah. V takšnih primerih ruska vojska ni napadla«. V Rusiji človekoljubni organizaciji pozivajo, naj svoje trditve dokažeta. Dodajajo, da navajenje izjav anonimnih prebivalcev kot je šlo v primeru iz vasi Ghantou – ko so ti domnevnih 59 civilnih žrtev pripisali ruskim bombnikom, ker da so imeli drugačen zvok o tistih, ki jih uporablja sirsko letalstvo– ne smatrajo kot dokaz, ampak kot očitno manipulacijo.