Obamov »ne« kongresu

Ameriški predsednik je bil doslej rekordno umirjen pri izrekanju veta − prakso je spremenil pri naftovodu Keystone XL.

Objavljeno
25. februar 2015 20.13
Boris Čibej, zunanja politika
Boris Čibej, zunanja politika

Okoljevarstveniki so navdušeni, ogorčeni republikanci pa zatrjujejo, da bodo nadaljevali boj za naftovod Keystone XL. Njegovo gradnjo je demokratski predsednik Barack Obama zaustavil tako, da je vložil veto na zakon, ki sta ga že izglasovala oba domova ameriškega kongresa, v katerih imajo z novim letom večino republikanci.

Zgodbo o okoli osem milijard dolarjev vrednem projektu, ki naj bi po 1400 kilometrih novih cevi vsak dan pripeljal 830.000 sodov nafte iz kanadske Alberte do Nebraske, od koder bi jo potem po že obstoječem omrežju razvozili do rafinerij v osrednjem delu ZDA in ob obali Mehiškega zaliva, je Obama podedoval od svojega republikanskega predhodnika Georgea W. Busha. Ta je zadnje leto svojega vladanja naložil zunanjemu ministrstvu, naj preuči skladnost projekta z ameriško zakonodajo. To se v vseh teh letih še ni odločilo, tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Jon Psaki pa je pred kratkim izjavila, da je odločanje »proces, ki še vedno poteka in nima roka trajanja«.

Premalo delovnih mest

Republikanski zagovorniki projekta trdijo, da bi projekt ustvaril 42.000 delovnih mest, a previdno zamolčijo, da bi ta obstajala le do konca gradnje. Po tem bi naftovod zagotovil novo službo le 50 ljudem, so izračunali na zunanjem ministrstvu. Projektu že od vsega začetka ostro nasprotujejo okoljevarstveniki, v dnevniku USA Today, kjer so včeraj v uvodniku napadli Obamovo odločitev, pa trdijo, da zaustavitev projekta ne bo nič pripomogla k varstvu narave. Nafto bodo po njihovem mnenju še vedno črpali, saj jo četrt milijarde avtomobilov na ameriških cestah nujno potrebuje, a jo bodo tovorili po precej bolj nevarni železnici.

Nedavne raziskave javnega mnenja kažejo, da je večina Američanov naklonjena projektu. Največjo podporo so izmerili na konservativni televiziji Fox News (65 odstotkov za, 22 odstotkov proti), katere voditelji so aktivno navijali za projekt. Po anketi centra Pew ima naftovod med Američani 59 odstotkov zagovornikov in 31 odstotkov nasprotnikov, v raziskavi televizije CNN vodijo privrženci Keystona z rezultatom 57 proti 28, televizija NBC in časnik Wall Street Journal pa sta med ljudstvom namerila 41-odstotno podporo in 20-odstotno nasprotovanje.

To je bil prvi Obamov veto po petih letih, prvotno glasovanje o zakonu pa kaže, da bodo republikanci težko zbrali dvetretjinsko večino, da bi zavrgli predsednikovo odločitev. Odkar je Obama januarja 2009 prevzel vodenje Bele hiše, je zdaj šele tretjič izkoristil pravico, da izreče nasprotovanje zakonodajni oblasti.

Oba dosedanja veta sta bila »žepna«, kakor pravijo zakonski priložnosti predsednika, da medtem ko so parlamentarci odsotni, preprosto »pozabi« podpisati zakon, ki so ga bili tik pred počitnicami izglasovali. Prvi veto, ki je izrekel konec leta 2009, niti ni bil zaresen, temveč zgolj »preventiven«, saj je z njim samo »odpravil« zakonski predlog, ki je bil v nasprotju s tik pred tem že sprejetim in podpisanim proračunskim zakonom. Z drugim vetom, ki ga je Obama izrekel oktobra 2010, je presenetil vse kongresnike, ki so soglasno sprejeli zakon o domnevnem reševanju krize s stanovanjskimi posojili.

Po njihovem mnenju bi zakon, ki bi sodišča obvezal, da spoštujejo veljavnost notarskih dokumentov iz vse države, pospešil pravdanje ljudi, ki jim je grozila izguba strehe nad glavo, v Beli hiši pa so bili prepričani, da bi banke na ta način lažje prikrile, kako so goljufale svoje stranke.

Zgodovina veta

Čeprav se v republikanskih krogih nekateri razburjajo, da Obama zlorablja svoj položaj, prvi temnopolti predsednik v zgodovini ZDA doslej ni bil med tistimi poglavarji Bele hiše, ki so radi in pogosto posegli po pravici do veta. Največ, kar četrtino vseh dosedanjih vetov v zgodovini ZDA, je izrekel Franklin Roosevelt. Ta je v Beli hiši resda odsedel rekordnih 12 let, toda tudi število njegovih nasprotovanj zakonskim predlogom kongresnikom ni zanemarljivo: v letih 1933−45 je 635-krat izrekel veto. Legendarni FDR je rekorder po absolutnem številu, a na leto je vseeno v povprečju izrekel »le« 53 vetov, kar kljub vsemu zaostaja za letnim povprečjem 73, ki ga je v dveh nezaporednih mandatih konec 19. stoletja uspelo pridelati republikanskemu predsedniku Groverju Clevelandu.

Tudi po vetu na Keystone XL ostaja Obama tisti poglavar izvršne oblasti, ki je najmanjkrat uporabil pravico do veta od vseh predsednikov po Jamesu Garfieldu. Na tega so septembra 1881 izvedli atentat, ko je bil predsednik šele pol leta in mu še ni uspelo izreči nobenega veta. Obamov republikanski predhodnik George Bush mlajši je veto izrekel dvanajstkrat, demokrat Bill Clinton, ki je vladal pred njim, pa 37-krat. Sedanjemu predsedniku se doslej ni bilo treba zatekati k temu skrajnemu sredstvu, a to se lahko do januarja 2017 še korenito spremeni: odkar so na začetku leta v obeh domovih prevzeli oblast republikanci, so v demokratski predsednikovi administraciji republikanskim zakonodajalcem že 13. zažugali z vetom.