Tiskane izdaje
New York – Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo znova ustavil napore kongresa, da ameriško ambasado iz Tel Aviva premestijo v Jeruzalem, ki si ga Izrael lasti kot prestolnico. Dejanje je rutina, ki jo ponavlja tako kot predsedniki pred njim, bolj so odmevale njegove besede iz pogovora za izraelsko televizijo, da ZDA morda ne bodo preprečile priznanja Palestine.
Predsednik ZDA vsake pol leta zunanjega ministra obvesti, da naj odloži zahtevano selitev in na ta način »zaščiti varnostne interese države«. Kongres je namreč 1995 sklenil, da morajo ZDA priznati Jeruzalem kot nerazdeljeno mesto in prestolnico Izraela ter vanj preseliti svojo veleposlaništvo. Toda tako Bill Clinton, George Bush mlajši in sedaj Obama so izrabili možnost, ki jo ponuja zakon, in zaradi varnostnih razlogov vedno znova za šest mesecev odložili selitev. Nekaj držav, vključno z ZDA ima v Jeruzalemu konzularna predstavništva, veleposlaništva pa so v Tel Avivu, ki ga mednarodna skupnost šteje za dejansko prestolnico Izraela.
Položaj Jeruzalema ostaja ena večjih ovir pri sklepanju mirovnega sporazuma med judovsko državo in arabsko skupnostjo. Izrael je namreč 1950 mesto razglasil za svojo prestolnico in ga nato v šestdnevni vojni 1967 zasedel. Od takrat pa pospešeno širi judovska naselja tudi v vzhodnem Jeruzalemu, ki je bil nekoč povsem muslimanski. Hkrati pa ga za prestolnico svoje bodoče države razglašajo tudi Palestinci. Ameriške vlade doslej niso priznale izraelske priključitve vzhodnega Jeruzalema in so bile večinoma naklonjene zamisli, da mesto v okviru mirovnega dogovora preide pod mednarodno upravo.
Po desetletjih neuspešnega sklepanja miru na Bližnjem vzhodu tudi Bela hiša Baracka Obame izgublja potrpljenje. Predsednik je v pogovoru za izraelski program Channel 2 dejal, da so ZDA »do zdaj« v Združenih narodih zadušile pobude o glasovanju za sprejem Palestine v svetovno organizacijo. Prikrito grožnjo, da ameriški veto ne bo več branik pred priznanjem Palestine je utemeljil z besedami, da ZDA vse težje zahtevajo od palestinskih pogajalcev pogovore v dobri veri v uspeh, če nihče več ne verjame, da Izraelci počno enako.
Izguba verodstojnosti
Bela hiša meni, da pomladna predvolilna kampanja staro-novega izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, v kateri je obljubljal, da bo preprečil nastanek palestinske države, pomeni izgubo verodostojnosti za celoten Izrael, čeprav je Netanjahu po volilni zmagi spremenil svoje stališče. »Če nihče ne verjame v mirovni proces, potem je tistim, ki jih skrbi gradnja novih naselij in trenutne razmere težko reči, naj bodo potrpežljivi, saj imamo proces. Vse, kar morajo narediti, je pokazati na izjave o tem, da ni nikakršnega procesa,«je poudaril Obama.
Sporočilo je morda znak, da predsednik razmišlja o spremembi ameriških stališč v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, saj naj bi ZDA le tako ohranile verodostojnost. Toda hkrati ponovno zaostritev tonov do vlade v Jeruzalemu čudi stratege demokratske stranke, saj naj takšni napadi ne bi škodovali Netanjahuju, ampak le še okrepili njegovo priljubljenost pri desno usmerjenih izraelskih volivcih. Izraelski premier, ki je pred volitvami kar mimo Bele hiše nastopil v kongresu, je bil nato že spomladi deležen podobno hladnih sporočil.
Netanjahu odkrito rovari proti Obamovim načrtom, da bi z diplomatskimi prijemi ukrotil iranska prizadevanja za jedrsko orožje. Podobno nezaupljiva do Teherana je ameriška desnica in tudi del demokratov, ki se bojijo izgube podpore judovskega volilnega telesa v ZDA. Ameriški predsednik je sicer pred kratkim obiskal sinagogo Adas Israel v Washingtonu, ki združuje vplivno konservativno judovsko skupnost v ameriški prestolnici, ter poudaril, da je strasten zagovornik Izraela. »Sem častni član plemena,« jim je zagotovil z jarmulko (značilno judovsko čepico) na glavi.
Nastop na izraelski televiziji naj bi bil del nove strategije Bele hiše, ki skuša z neposrednim nagovorom Izraelcem judovski skupnosti zagotoviti, da jim bo vedno stala ob strani ter jo hkrati mimo Netanjahuja prepričati v koristnost sklenitve dogovora z Iranom. »Bosta nošenje jarmulke in nagovor v pomembni sinagogi učinkovala? Zagotovo sta pri nekaterih okrepila občutek naklonjenosti in zagotovila njegovo povezanost z Izraelom,« meni Jon Alterman, vodja programa o Bližnjem vzhodu v washingtonski organizaciji Središče za strateške in mednarodne študije.
Obama je za izraelsko televizijo celo dejal, da obstaja neposredna poveza med judovsko izkušnjo in izkušnjo temnopoltih Američanov. »Posledica tega je, da imamo, vsaj upam tako, zmožnost vživeti se v čustva drugega in smo posebej pozorni na tiste, s katerimi ravnajo grdo zaradi barve njihove kože ali zaradi njihove vere,« je poudaril ameriški predsednik.
