Tiskane izdaje
Peking − Enega najvplivnejših ljudi nekdanje generacije kitajskih voditeljev Zhou Yongkanga so obtožili korupcije, zlorabe pooblastil in »namernega razkrivanja državnih skrivnosti«, so v petek sporočili kitajski mediji. Sodili mu bodo v Tianjinu, mestu, ki je 120 kilometrov oddaljeno od Pekinga, in po dosedanjih izkušnjah je pričakovati, da mu bodo hitro izrekli kazen.
Zhou je bil član stalnega odbora političnega biroja in pristojen za državno varnost, zato lahko pričakujemo, da sojenje zaradi tistega dela obtožnice, ki je povezan z razkrivanjem državnih skrivnosti, ne bo odprto za javnost, hkrati pa lahko sklepamo, da se je partijsko vodstvo že dogovorilo o višini kazni. Pričakovati je mogoče, da ga bodo obsodili na smrt, in zanima nas lahko samo še to, ali bo partijski in državni vodja Xi Jinping, ki doživlja protikorupcijsko kampanjo kot osebno politično poslanstvo, upošteval kitajsko tradicijo, v skladu s katero najvišjih voditeljev niso vodili na morišče, tudi kadar so padli na najnižje mesto v družbi.
Zhouja bi zato lahko obsodili na smrt z dveletno odložitvijo izvedbe kazni. To je pravzaprav dosmrtna ječa s posebnim političnim sporočilom, ki pravi, da se je obsojenec med sojenjem pokesal in sodeloval s sodiščem, ter hkrati dodatno poudarja, da se je partija resno odločila očistiti vso gnilobo in tako preprečiti usodo, kakršno je doživela Sovjetska zveza. Kajti kitajske analize razpada Sovjetske zveze opozarjajo, da je bila neobvladljiva korupcija eden najpomembnejših dejavnikov, zaradi katerih so se pojavila vsa druga zla, denimo frakcijske delitve in notranji boji za oblast.
Viri pravijo, da so »državne skrivnosti«, omenjene v obtožnici proti 72-letnemu Zhouju, povezane prav s frakcijskimi spletkami. Kot vodja tajnih služb je imel dostop do vseh dosjejev, zato jih je izkoriščal za prikrito nastavljanje pasti članom partijske elite, ki so ga ovirali ali ogrožali. Eden njegovih največjih grehov je bilo sodelovanje z Bo Xilaijem, nekdanjim partijskim sekretarjem Chongqinga, obsojenim na dosmrtno ječo, saj je z njim poskušal podstaviti nogo samemu Xi Jinpingu na njegovi poti do najvišjega partijskega položaja.
Nikjer ni natančno omenjeno, za kako obsežno koruptivno delovanje gre v tem primeru, vendar so v obtožnici večkrat uporabili besedo »velikansko«. Zhoujeva zloraba pooblastil je namreč povzročila »velikanske izgube javnih sredstev ter velikansko škodo državnemu in javnemu interesu«. Ko so ga pred letom dni zaprli v hišni pripor, preiskovalci pa so začeli brskati po premoženju njegove družine ter premoženju njegovih političnih in poslovnih sodelavcev, so z računov in iz hiš približno tristotih Zhoujevih najbližjih sodelavcev zaplenili delnice, gotovino, zlato in drago kamenje, vredno več kakor 90 milijard juanov (14,5 milijarde dolarjev). Neki vir je primer označil za »najgrši v zgodovini nove Kitajske«, ki je nastala zaradi splošnega ogorčenja ljudi nad razširjeno korupcijo Čankajškove Nacionalistične stranke (Kuomintanga).
Ko se bo nekdanji vodja varnosti znašel pred sodniki, bo Xi Jinping zelo težko pojasnil svoji javnosti, da proces hkrati ne pomeni tudi sojenja vsej Komunistični partiji. Čedalje težje je prepričati Kitajce, da korupcija ni sistemska bolezen in da danes partijskih frakcij ne določajo konkretni interesi (Zhou Yongkang je, denimo, spadal v frakcijo, ki je pobirala dobiček od trgovine z nafto in plinom), ampak politični koncepti ali ideološke usmeritve.
Xiju je lahko v uteho samo to, da tudi v azijskih demokracijah razmere niso veliko boljše. Nekdanjega indijskega premiera Manmohana Singha preiskujejo zaradi vpletenosti v škandal, povezan s korupcijo med privatizacijo premogovnika. Nekdanjo tajsko premierko Jingluk Šinavatro so obtožili goljufanja pri subvencioniranju riža. Nekdanjo premierko Bangladeša in sedanjo voditeljico opozicije Haledo Zia so obtožili že zdavnaj storjenega uboja in ne tako davnega poneverjanja 650.000 dolarjev, zaradi obtožb pa bi jo lahko obsodili na dosmrtno ječo. Večstrankarski sistem torej sam po sebi ne zagotavlja zdravila za korupcijo, zato ga Kitajska ne bo niti poskušala poiskati v političnih reformah.
Objava obtožnice proti Zhou Yongkangu pomeni samo to, da se je začela sezona lova na »tigre«, kakor pravijo najvišjim funkcionarjem, ki jih je zajel virus korupcije. Analitiki menijo, da se je Xi Jinping tako že sprijaznil s tveganjem, da lahko postane skupni sovražnik klanov, ki so si razdelili smetano v donosnih sektorjih, njihov protinapad pa bi utegnil biti nevaren. Tako kakor se Mao Zedong ni mogel zaustaviti med svojim obračunavanjem z ideološkimi odpadniki in je moral širiti kampanjo vse do radikalnih ukrepov, kakršen je bil velika kulturna revolucija, tako se tudi Xiju lahko zgodi, da bo rezal vse globlje in globlje, dokler kirurški poseg ne bo postal nova revolucija. Tega si nihče ne želi. Toda čedalje ostrejši nož je čedalje težje nadzirati z eno samo roko.
