Tiskane izdaje
Smrt človeka, ki je bil desetletje sovražnik ZDA števila ena, je pomenila preobrat v ameriški vojni proti terorizmu, njegovi Al Kaidi pa prinesla razkroj.
Vodja teroristične mreže Al Kaida se je na posestvu v Abotabadu skrival z več privrženci, soprogami in otroki, ko so tja 2. maja po pakistanskem času vdrli ameriški tjulnji in ga ubili.
Smrt arhitekta terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2011, na katerega glavo je bilo razpisanih 25 milijonov dolarjev nagrade, velja za enega največjih dosežkov obeh mandatov ameriškega predsednika Baracka Obame, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Obami je omogočila, da je naredil črto pod t. i. vojno proti terorizmu, ki jo je objavil njegov predhodnik George Bush. Prinesla je namreč nov začetek v boju proti terorizmu, ki je vključeval več kiber vojskovanja in manj Guantanama. To je Obama poimenoval za pravično vojno, povzema STA.
Na drugi strani operacija, v kateri je bil ubit takrat 53 let star bin Laden, še vedno sproža vprašanja in polemike. Ameriške sile so pred petimi leti vdrle v tujo državo in človeka ubile brez zakonite podlage. Bin Ladnovo truplo so nato odvrgle v morje, da bi njegovim privržencem onemogočile malikovanje. Številni politiki so smrt bin Ladna pozdravili, aktivisti za človekove pravice so bili manj navdušeni.
Bin Ladnova smrt je sprožila tudi številna ugibanja in teorije zarote. Med bolj odmevnimi je tista, ki jo je predlagal raziskovalni novinar Seymour Hersh. Slednji med drugim trdi, da je bin Laden v skrivališču v Abotabadu, ki velja za utrdbo pakistanske vojske, živel kakih pet let, in to z vednostjo pakistanskih agentov in ZDA, povzema dpa.
Ne glede na to, kakšne so bile okoliščine njegove smrti, je dejstvo, da je ta oslabila Al Kaido, ki ji karizmatičnega ustanovitelja ni uspelo nadomestiti. Njeno vodenje je sicer prevzel dotedanji drugi človek organizacije Ajman al Zavahiri, ki tudi sam živi v podzemlju.
Al Kaida se je že pred bin Ladnovo smrtjo strukturno spremenila, se vse bolj drobila po regijah in postajala razpršena globalna mreža - bolj ali manj neodvisna od nekdanje osrednje centrale na afganistansko-pakistanskem mejnem območju, ocenjuje analiza pristojne službe ameriškega kongresa.
Mreža je v zadnjih letih prek spleta pozivala k napadom posameznikov, ki ne potrebujejo veliko organizacije, hkrati pa so napade vse bolj pripravljale njene regionalne veje, predvsem Al Kaida v islamskem Magrebu in Al Kaida na arabskem polotoku.
Iz regionalne veje Al Kaide v Iraku je tudi nastala Islamska država, ki je danes mreži pokojnega bin Ladna vedno večja konkurenca in jo je na nek način zasenčila. Organizaciji danes bijeta mrakoben konkurenčni boj, ocenjuje dpa.
Januarja 2015 je Al Kaida na arabskem polotoku prevzela odgovornost za napad na prostore satiričnega časnika Charlie Hebdo v Parizu, a eden izmed napadalcev se je pred smrtjo izrekel za pripadnika IS. Teroristi IS so nato novembra lani izvedli nov napad v Parizu, marca letos pa še v Bruslju. Al Kaida v islamskem Magrebu je medtem prevzela odgovornost za napade v hotelih v Maliju, Burkini Faso in na Slonokoščeni obali.
