Tiskane izdaje
Ukrepi odhajajoče administracije Baracka Obame proti Rusiji zaradi obtožb o spletnih napadih, s katerimi naj bi ruska vlada vplivala na izid ameriških volitev, so v Moskvi naleteli na zadržan odziv. Potem, ko je ruski zunanji minister že sporočil, da bodo zahtevali izgon 35 ameriških diplomatov – s čimer naj bi odgovorili na izgon 35 ruskih uradnikov iz ZDA –, je predsednik Vladimir Putin sporočil, da tega ne bodo storili.
»Ne bomo povzročali težav ameriškim diplomatom. Nikogar ne bomo izgnali,« je povedal predsednik, ob tem pa poudaril, da si Moskva še naprej pridržuje pravico do protiukrepov. Naslednjo potezo je prepustil prihodnjemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki bo Belo hišo prevzel 20. januarja. Putin je povedal, da bodo svoje prihodnje korake pri obnavljanju rusko-ameriških odnosov prilagajali Trumpovi politiki.
Kremelj računa na Trumpa
Nekaj ur prej so iz ruskega zunanjega ministrstva sporočili, da so na predsednika naslovili prošnjo, naj 31 zaposlenih na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi in štiri diplomate ameriške konzulata v Sankt Peterburgu razglasi za persona non grata (nezaželeno osebo).
Poleg tega je ministrstvo za ameriške diplomate zahtevalo tudi prepoved uporabe počitniške hiše v zahodnem delu Moskve in skladišča v severnem delu mesta. Minister Sergej Lavrov je ob tem pojasnil, da gre za odziv na omejitev dostopa do dveh stavb v zveznih državah Maryland in New York, ki sta v lasti ruske vlade. Obtožbe, da gre za »vohunska gnezda« je označil za smešne, saj da gre za v resnici za podeželske hiše, namenjene rekreaciji ruskega osebja, ki deluje v ZDA in v Združenih narodih, za novo leto pa bi morali tam počitnice preživljati otroci.
»Na ta dejanja moramo seveda odgovoriti. Recipročnost je pravilo diplomacije in mednarodnih odnosov,« je še pred najavo Putinove odločitve povedal Lavrov. A je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov že pred tem poudaril, da bo predsednik Putin pri načrtovanju protiukrepov upošteval dejstvo, da se bo Obamov mandat zaključil čez tri tedne, zato se, v upanju, da se bodo odnosi pod Trumpovo administracijo izboljšali, ne nameravajo vesti kot »slon v trgovini s porcelanom«.
Trump se bo srečal z varnostno-obveščevalnimi službami
Obtožbe o spletnih napadih, katerih cilj je bilo izid volitev nagniti v smer Donalda Trumpa, je Lavrov danes znova zanikal in jih označil za neosnovane. Drugačnega mnenja so v ameriških varnostno-obveščevalnih službah, kjer so prepričani, da je ukaz za vdor (in nato javno objavo na žvižgaški spletni strani WikiLeaks) v elektronsko pošto demokratske stranke in njihove predsedniške kandidatke Hillary Clinton prišel iz Kremlja. Namen pa da je bil nagniti volilno tehtnico na stran Donalda Trumpa.
Ta je že med volilno kampanjo izrazil željo po izboljšanju odnosov z Rusijo. Obtožbe o ruskem vpletanju v volilni izid so po njegovem prepričanju poskus spodkopavanja republikanske zmage. Povedal je, da bi se morale ZDA po njegovem mnenju posvetiti »večjim in boljšim stvarem«, a se bo kljub temu prihodnji teden sestal s predstavniki obveščevalnih služb, ki ga bodo seznanili z razmerami.
Poleg izgona 35 ruskih uradnikov in omejitve dostopa do dveh zgradb v ruski lasti, je Obama s predsedniškim ukazom sprejel sankcije tudi proti obveščevalni službi ruske vojske GRU (in štirim uslužbencem GRU) ter varnostni agenciji FSB. Na seznamu sankcioniranih sta tudi dva ruska državljana, ki naj bi sodelovala pri spletnih napadih.
Obama je kot razlog za sankcije navedel tudi vse hujše nadlegovanje ameriških diplomatov v Moskvi, kakršnemu, po navedbah Washingtona, niso bili priča vse od konca hladne vojne.
