Tiskane izdaje
Medtem ko se Trumpova administracija čedalje bolj ukvarja sama s sabo, eden njenih najstabilnejših členov na drugi strani Atlantika utrjuje stara in izpopolnjuje nova zavezništva, predvsem z zaostrovanjem ameriške retorike do Rusije.
Evropska turneja ameriškega podpredsednika Mika Pencea se približuje koncu, a v ZDA so jo zaradi hitrosti razvoja dogodkov v Washingtonu in kadrovskega kaosa, ki je zajel administracijo, v zadnjih dneh komaj opazili. Turneja, ki jo je Pence konec prejšnjega tedna začel na Baltiku, nadaljeval v Gruziji, jutri pa jo bo končal na Balkanu, kljub temu ne bo spregledana.
Njena rdeča nit je Rusija, še vedno največja neznanka, kar zadeva razumevanje zunanjepolitičnih prioritet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, in s tem tudi ena izmed šibkih točk njegove administracije. Trumpova politika do Rusije do zdaj ni bila preizkušena v mednarodnem okolju, toda nedavna odločitev ameriškega senata, da bo zaostril sankcije proti državi, na katere je Moskva ta teden odgovorila z lastnimi protiukrepi, je ameriško administracijo potisnila v položaj, v katerem ji ni preostalo drugega, kot da konkretizira svoje stališče.
Če je Donald Trump med predsedniško kampanjo in na začetku mandata dajal vtis, da mu za severnoatlantsko zavezništvo ni kaj dosti mar in da si želi predvsem izboljšanja odnosov z Rusijo, tudi za ceno zmanjševanja ameriške prisotnosti v Evropi, je njegov namestnik med ponedeljkovim srečanjem s predsedniki Estonije, Latvije in Litve v estonskem glavnem mestu Tallinn poskusil izbrisati kakršnokoli senco dvoma o prioritetah ameriške administracije.
O ruski agresiji
Rusija je bila v Penceovih izjavah izpostavljena kot ultimativna grožnja miru in varnosti v Evropi. »Nobena grožnja ni večja za baltiške države od tiste, ki prihaja iz vaše nepredvidljive sosede na vzhodu,« je bil jasen podpredsednik, rekoč, da Moskva »poskuša s silo začrtati nove meje, spodnesti demokratične sisteme suverenih držav in med seboj spreti evropske države«.
O ruski agresiji je podpredsednik odkrito govoril tudi v Tbilisiju, kjer ga je sprejel gruzijski premier Giorgi Kvirikašvili. Spomnil je, da je pod »rusko okupacijo« še vedno petina gruzijskega ozemlja. »ZDA podpirajo gruzijsko suverenost in ozemeljsko integriteto znotraj njenih mednarodno priznanih meja,« je dejal in poudaril, da ZDA pod Trumpom nikoli ne bodo odstopile od tega bistvenega načela.
V Gruziji so Pencea sprejeli z vojaškimi častmi. Foto: AP/Shakh Aivazov
Pence je v Tallinnu in Tbilisiju izrazil željo po izboljšanju odnosov z Rusijo, a vztrajal, da cena za to ne more biti zmanjševanje varnosti ZDA in njenih zaveznic. Tako je znova potrdil ameriško zavezanost načelu kolektivne obrambe, zapisano v 5. členu ustanovne listine zveze Nato, v katerem je navedeno, da napad na eno članico pomeni napad na vse. Pomen Nata in njegove širitve na vzhod sta bili osrednji temi njegovega obiska v Gruziji. Pence je kavkaško državo označil za »ključnega strateškega partnerja« v regiji in potrdil, da ZDA podpirajo njen vstop v vojaško organizacijo. Med obiskom se je udeležil tudi Natovih vojaških vaj, v katerih med drugim sodelujejo pripadniki Slovenske vojske.
Balkan ostaja
Tako kot Baltik in Kavkaz Balkan ostaja interesno območje velesil, prostor, ujet med Vzhodom in Zahodom, v katerem je Moskva v zadnjih letih na različne načine poskušala povečati svoj geopolitični vpliv, je zapisano v reviji Atlantic. Administracija ne more enostavno pogledati stran. Ravno tako si ne more privoščiti pošiljanja mešanih signalov, kot je počela do zdaj, so opozorili diplomati. Penceova zagotovila bodo vredna le toliko, kolikor zadržani bodo vsi prihodnji tviti njegovega šefa.
