Poslanski nindža in sence vplivnega zeta

New York – Preiskava o morebitnih povezavah med predsedniško kampanjo Donalda Trumpa in ruskimi obveščevalci, ki jo izvaja poslanski­ obveščevalni odbor kongresa,­ je praktično ustavljena, še preden so zagrizli v delo. Republikanski­ predsednik odbora Devin Nunes je namreč bolj kot preiskovalec sodelavec Bele hiše.

Prejšnji teden, ko je vodja zvezne policije FBI James Comey oznanil, da pri njih od julija poteka protiobveščevalna preiskava povezav med Rusijo in Trumpovimi sodelavci, je Nunes v povezavi z Belo hišo preusmeril pozornost na obrobno zgodbo o prisluškovanju. Trumpove obtožbe, da je predsednik Barack Obama ukazal obveščevalni nadzor nad njegovo kampanjo, so dvignile veliko prahu tudi na mednarodni ravni, čeprav so se vrstila zanikanja pristojnih, da bi za to ­obstajali dokazi.

Toda Nunes je pred tednom na hitro sklical tiskovno konferenco in oznanil, da je obveščevalna skupnost v številih primerih pri legalnem nadzoru tujih tarč zbrala komunikacije, v katerih so bili vpleteni člani Trumpove ekipe za prevzem oblasti, morda celo sam Trump. To seveda ni potrdilo obtožb o načrtnem prisluškovanju, zato pa sprožilo nova vprašanja.

Demokratske člane obveščevalnega odbora je razjezilo, ker jih ni obvestil o teh novih informacijah, ampak je najprej tekel v Belo hišo. Dvomi o Nunesu so se pojavili že prej, saj je svetoval Trumpovi kampanji in kasneje sodeloval v ekipi za prenos oblasti z vlade predsednika Obame. Završalo je, ko je razkril, da se je s svojim virom, ki mu je pokazal zaupne dokumente o ulov­ljenih prisluhih, dan pred objavo srečal na območju Bele hiše.

Mediji že nekaj dni poskušajo izvedeti, kdo je omogočil Nunesu vstop na območje Bele hiše, tiskovni predstavnik Sean Spicer pa včeraj za spremembo ni s povišanim glasom nadiral temnopolte novinarke, naj raje poroča o dejstvih in naj ob njegovem vedenju ne zmajuje z glavo (kot je to počel v torek), pač pa samo odvrnil, da še »nimajo tega podatka«. Nunes je pred kamerami dejal, da bi »se lahko pozno zvečer izmuznil v Belo hišo in me nihče ne bi videl«. Zaradi tega so ga v večernih satiričnih šovih nemudoma razglasili za »kongresnega nindžo«.

Rožnati panter

Toda demokratom ni do smeha. »Nad predsednikom obveščevalnega odbora je tako temen oblak, da bi se moral umakniti vsaj iz ruske preiskave ali iz zadev, povezanih s prenosom oblasti,« je prepričan demokratski poslanec Adam Schiff, ki vodi demokratske člane obveščevalnega odbora. Skrbi je poglobila Nunesova odločitev o preklicu torkovega zaslišanja treh pomembnih prič v preiskavi ruskih povezav, nato je do konca tega tedna odpovedal vsa srečanja odbora v zvezi s preiskavo.

Tudi republikanski poslanec Charlie Dent je včeraj priznal, da je preiskava v poslanski zbornici praktično onemogočena in da bodo delo morali prevzeti senatorji. »Senatni odbor bo edini lahko prišel do končnega poročila,« je napovedal. Predstavniki senatnega obveščevalnega odbora so veliko manj povezani z Belo hišo in veliko bolj sumničavi do Trumpove ekipe, v zgornjem domu pa je tudi med republikanci kar nekaj vplivnih senatorjev, ki pozivajo k ustanovitvi posebnega preiskovalnega telesa. Med njimi je senator Lindsey Graham, ki je Nunesovo početje primerjal s »preiskavo inšpektorja Clouseauja«, nerodnega in nesposobnega policijskega preiskovalca iz serije kultnih filmskih komedij Rožnati panter.

Senatni preiskovalci so včeraj napovedali, da je pred njimi dolga preiskava, v kateri se bodo osredotočili tudi na finančne povezave med Rusijo in Donaldom Trumpom ter njegovimi sodelavci. »Prizadevanja, da bi razumeli povezave med nepremičninskimi posli Trumpa po svetu in Rusijo ter ločili dejstva in ugibanja, ovira skrivanje Trumpovih financ in njegovih sodelavcev,« je včeraj opozoril demokratski senator Ron Wyden. Trump je bil namreč edini predsedniški kandidat v novejši zgodovini, ki ni objavil svoje davčne napovedi.

Vohun in bankir

Senatorji bodo zaslišali tudi Jareda Kushnerja, Trumpovega zeta in uradnega svetovalca, ki naj bi prevzel tudi vodenje novega urada za inovacije, s katerim želijo »v delo zvezne vlade uvesti metode iz poslovnega sveta«. Kushner se je decembra sestal z ruskim veleposlanikom v ZDA Sergejem Kisljakom, pozornost zbujajo srečanja s Sergejem Gorkovom, vodjo ruske Vnešekonombank, ki so jo v Washingtonu po ruski zasedbi Krimskega polotoka uvrstili na seznam ruskih državnih institucij, za katere veljajo ameriške sankcije. Bela hiša je zatrdila, da so bila srečanja s tujimi predstavniki del njegovih nalog.

Gorkov se je šolal v šoli državne obveščevalne agencije FSB, naslednice razvpite KGB, med vladavino ruskega predsednika Vladimirja Putina pa postal vplivni bančnik, ki je deloval v vodstvu več ruskih državnih bank. V Sberbank je kot vodja za mednarodno poslovanje kupil avstrijsko Volksbank z njeno mrežo poslovalnic v vzhodni Evropi in po Balkanu. Zdaj je na čelu Vnešekonombank, njegovo srečanje s Kushnerjem pa naj bi bilo poslovne narave, so zatrdili v banki, saj naj bi se Gorkov »sestal s številnimi predstavniki največjih ameriških bank in podjetij, vključno z vodjo skupine Kushner Companies«.