Poslovila se je nekdanja ameriška prva dama Nancy Reagan

Veljala je za eno najbolj vplivnih prvih dam ZDA.

Objavljeno
07. marec 2016 09.20
Mo. B., STA
Mo. B., STA

Los Angeles − V Kaliforniji je umrla nekdanja prva dama ZDA Nancy Reagan, je sinoči sporočila njena tiskovna predstavnica. Stara je bila 94 let, umrla pa je zaradi zastoja srca.

Kot je še sporočila tiskovna predstavnica Joanne Drake, bo pokopana v Simi Valley v Kaliforniji poleg soproga, 40. ameriškega predsednika Ronalda Reagana, ki je umrl leta 2004. Javnost se bo lahko pred pogrebom poslovila od nje v predsedniški knjižnici Ronald Reagan.

Nancy Reagan leta 2004 na pogregu svojega soproga. Foto: Jason Reed/Reuters

Veljala je za eno najbolj vplivnih prvih dam ZDA in kritiki so jo obtoževali, da se preveč vpleta v delo administracije njenega moža, kateremu je bila povsem predana. Začelo se je sicer povsem drugače, saj so nekdanjo igralko uvodoma obtoževali, da sprejema preveč denarja in daril od bogatih donatorjev za obleke in dekoracijo Bele hiše v času recesije in v času ukinjanja programov za pomoč revnim.

Anne Frances Robbins se je rodila julija 1921 v New Yorku. Starša sta se hitro ločila, mama je bila igralka in je veliko potovala, zato jo je uvodna leta vzgajala teta. Doštudirala je dramo in dobila nekaj vlog s pomočjo matere, ki je bila takrat že drugič poročena z bogatim zdravnikom iz Chicaga. Kot Nancy Davis je leta 1949 podpisala pogodbo s filmskim studiom MGM in igrala gospodinje ter matere.

Bodočega moža je srečala naslednje leto, ker se je znašla na seznamu komunističnih simpatizerjev, Ronald Reagan pa je bil takrat predsednik igralskega ceha z vplivom glede tega, kdo bo igral in kdo bo letel zaradi komunizma, ki so ga v tistih letih v ZDA silovito preganjali. Nancy je Ronaldu na večerji vse pojasnila, problem sta rešila in dve leti kasneje sta se poročila.

Rodila mu je hčerko Patti in sina Rona, Reagan pa je imel še dva otroka iz prejšnjega zakona z igralko Jane Wyman, to je hčer Maureen in posvojenega sina Michaela.

Nancy je bila prva dama Kalifornije, ko je bil mož tam guverner, in je nekoč priznala, da je politika veliko hujša od Hollywooda. Od leta 1981 pa do leta 1989 jo je spoznavala iz Bele hiše, kjer je imela nekaj odmevnih projektov. Najbolj slavna je bila njena kampanja proti mamilom »Reci ne« (Just Say No), ki je ameriško mladino prepričevala, naj odpravijo problem s tem, da pač ne jemljejo mamil.

Svojega »Ronnieja«, kot mu je ljubkovalno rekla, je ščitila javno in za kulisami. Poskrbela je, da je s položaja letel šef kabineta Donald Regan, ki je postal eden od odgovornih za afero Iran-Kontra, to je prodajo orožja Iranu, in pošiljanje denarja od prodaje desničarskim gverilcem v Nikaragvo mimo kongresnega zakona, ki je to prepovedoval.

Ronald Reagan je odločno zanikal, da bi bila njegova žena »zmaj« s prevelikim vplivom v Beli hiši, vendar pa je leta kasneje Nancy sama priznala svojo vlogo pri čiščenju odgovornih za afero. Regan se ji je potem maščeval s knjigo, v kateri je opisal, da je prva dama urejala možev urnik na podlagi astrologije. Nancy je priznala, da je to res počela, vendar šele po atentatu na moža leta 1981. Hotela je izvedeti, kdaj je najbolj varno, da gre Ronnie iz Bele hiše med ljudi.

 

Ronald in Nancy Reagan leta 1993. Foto: Sam Mircovich/Reuters

Njeno domnevno vpletanje v politiko je bilo tudi koristno, saj je bila menda na strani svetovalcev, ki so predsednika prepričevali v otoplitev odnosov s Sovjetsko zvezo, sama pa ga je menda prepričala tudi, da dvigne glavo iz peska v zvezi z epidemijo aidsa, ki se je v 80. letih širila v ZDA. Konservativna družba je bolezen sprva zanemarjala, češ da gre za božjo kazen za homoseksualce in narkomane.

Moževa bolezen jo je kasneje ločila tudi od republikanskega pravoverja okrog raziskav, ki lahko najdejo zdravilo za Alzheimerjevo bolezen. Podpirala je raziskave izvornih celic človeških zarodkov in za raziskave zbrala tudi več milijonov dolarjev. Po moževi smrti se je posvetila njegovi dediščini in je med drugim objavila tudi knjigo njegovih ljubezenskih pisem. Ljubezni nista nikoli skrivala in sta se v javnosti držala za roke, ona mu je rekla Ronnie, on pa njej Mami.

Poklon spominu nanjo tako z desne kot leve

Izrazi sožalja po njeni smrti prihajajo z vseh strani, saj je presegala strankarske meje. Vsi republikanski kandidati se od 90. let naprej primerjajo z njenim možem in vsi so si želeli njenega blagoslova. »Bila je soproga res velikega predsednika in čudovita ženska, ki jo bomo pogrešali,« je sporočil Donald Trump. Ted Cruz je sporočil, da moli za družino, nekdanji kandidat Mitt Romney je menil, da sta Ronald in Nancy poosebljala Ameriko, kjer se je zdaj končalo Reaganovo obdobje.

Nancy Reagan in Barack Obama leta 2009. Foto: Kevin Lamarque/Reuters

Barbara Bush in njen sin George Bush mlajši sta vsak posebej poudarila njeno zvestobo in predanost možu, s katerim se bosta zdaj spet združila na drugem svetu. Nekdanji predsednik ZDA je pohvalil tudi njeno delo pri osveščanju okrog mamil ter raka na prsih.

Žalujejo tudi demokrati, kot je newyorški senator Charles Schummer, ki pravi, da so jo občudovali in spoštovali tudi drugi, ne le republikanci. Med drugim zato, ker je vplivala na moža, da podpre zakonodajo proti orožju. Predsednica nacionalnega odbora demokratske stranke Debbie Wasserman Schultz pa je poudarila njeno delo proti mamilom in v prid znanstvenemu napredku boja proti boleznim.

Predsednik ZDA Barack Obama in soproga Michelle sta se ji zahvalila za vzor in nasvete, s katerimi jima je pomagala začeti življenje v Beli hiši. Spomnila sta na njeno delo okrog boja proti Alzheimerjevi bolezni in izrazila iskreno sožalje družini ter hvaležnost pokojnici za vse, kar je naredila.