Tiskane izdaje
Zunanje ministrstvo je začelo preiskovati, ali je Clintonova kršila pravila o zaščiti zaupnih podatkov, ko je kot zunanja ministrica med letoma 2009 in 2013 uporabljala zasebni poštni strežnik, ne pa vladnih informacijskih sistemov. Uporaba zasebnega elektronskega poštnega naslova za službeno pošto sicer še ne pomeni kršitve pravil, toda ta hkrati določajo, da je treba za varnostno občutljive podatke uporabljati posebne varnostne mehanizme. Poleg tega je vrh zunanjega ministrstva v času njenega vodenja zaposlenim naročil, naj se izogibajo uporabe zasebne e-pošte za uradne dopise.
Uporaba zasebnega poštnega strežnika med drugim pomeni, da njeno dopisovanje ni del ameriških arhivov, njeni svetovalci pa imajo možnost, da po lastni presoji razkrivajo, kaj bo dostopno javnosti in kaj ne. Clintonova je sicer nemudoma izročila vso dokumentacijo, okoli 55.000 strani. Toda to ni utišalo kritikov, ki so jo obtožili prikrivanja in zadevo izkoristili za napad na njeno največje orožje v (morebitni) predsedniški tekmi – izkušnje pri vodenju ameriške diplomacije. »Ta klopčič volne se ne bo odvalil, dokler je ne bodo razmotali,« ugotavlja David Axelrod, nekdanji svetovalec predsednika Baracka Obame.
Republikanska tarča
Američanom po večini takšne podrobnosti niso mar – če niso goreči konservativni volivci – toda republikanci so nemudoma pograbili priložnost in začeli rušiti kredibilnost Clintonove. Ta je skušala ublažiti škodo in je zunanje ministrstvo pozvala, naj čim prej razkrije njeno e-pošto, toda samo njen pregled bo trajal vsaj nekaj mesecev, kar bo desnici dalo strelivo za dolgoročno kampanjo proti za zdaj še vedno najbolj verjetni nasprotnici na predsedniških volitvah 2016. Oživela je tudi kampanja o domnevnem prikrivanju podatkov po tragičnem napadu na ameriški konzulat v libijskem Bengaziju, saj je kongresni odbor (v njem ima večino desnica), ki preiskuje te obtožbe, nemudoma zahteval vpogled v njeno e-pošto.
Hillary Clinton je namreč že mesece tarča republikanskih obtožb, da administracija prikriva resnične vzroke za smrt veleposlanika Chrisa Stevensa in še treh drugih Američanov. Toda ne le, da številne preiskave niso prišle na sled domnevni zaroti, ugotoviti jim ni uspelo niti tega, kaj naj bi vlada prikrivala. Kar pa desnice ni odvrnilo od vztrajnega brskanja po tragediji, ki bi se jo morda res dalo preprečiti. Zato je predsednik preiskovalnega odbora, republikanski poslanec Trey Gowdy, zahteval, naj mu v dveh tednih izročijo e-pošto ali pa vsaj »zelo tehtno pojasnilo«, zakaj to ni mogoče.
Kmalu napoved
Njene zadnje težave so »le razlog več, da v predvoliln) proces vključimo več ljudi in zagotovimo tudi druge močne kandidate. Kdo ve, morda bo njena kandidatura povsem razpadla,« je za vplivni časnik Politico ugibal Larry Hogden, ki vodi demokrate v enem od okrožij Iowe. Ta zvezna država ima namreč pomembno vlogo pri začetnem pospešku posameznih kandidatur, med drugim je leta 2008 v ospredje izstrelila Obamo.
Mnogi so se spomnili tudi njene neprevidne izjave lansko poletje, ko je med predstavljanjem svoje knjige o delu na zunanjem ministrstvu dejala, da je bila nekdanja predsedniška družina na robu bankrota, čeprav je za večino Američanov zelo premožna. Vse to naj bi zasejalo dvom, ali je vdrugo res bolje pripravljena.
A dolgoletni demokratski strateg Paul Begalo ni zaskrbljen. »Najdite mi enega volivca, ki se strinja z njenim programom, a bo zaradi afere glasoval proti njej, pa vam bom v izložbenem oknu poljubil zadnjico in dejal, da diši po vrtnicah!« je bil njegov komentar.
