Tiskane izdaje
Ko je prva kitajska letalonosilka Liaoning v petek zjutraj vplula v Hongkong, je bila to za nekatere opazovalce demonstracija moči in opozorilo nekdanji britanski koloniji, naj svoje posebno formulirane avtonomije ne jemlje preveč resno. Za druge pa je bil to razlog za nov val domoljubja.
»Zu-guo« (kar pomeni očetnjava oziroma dežela prednikov) je zdaj močna, tako da je ne morejo več pokoriti nikogaršnje vojaške ladje, kakor se je to zgodilo v štiridesetih letih 19. stoletja, ko so Britanci po opijskih vojnah preprosto odtrgali Dišeče pristanišče (kar dobesedno pomeni ime Hongkong).
Prihod Liaoninga je sestavni del proslavljanja 20. obletnice vrnitve Hongkonga pod kitajsko suverenost, obenem pa tudi poziv prebivalcem 7,5-milijonskega mesta, naj se počutijo ponosne, da so del mogočne Ljudske republike Kitajske.
Velik interes za pogled v drobovje
Glede na to, da gre za ladjo, dolgo skoraj 305 metrov in z nosilnostjo skoraj 61.000 ton, se letalonosilka ni mogla zasidrati v Victorijinem pristanišču, ampak se je okoli 7. ure zjutraj namestila v globljih vodah južno od otoka Tsing Yi, kjer bo v prihodnjih dneh sprejemala radovedne obiskovalce, ki si želijo pokukati v njeno drobovje.
Okoli 2000 brezplačnih vstopnic so razdelili v nekaj dneh, Hongkonžani pa so morali zanje čakati v dolgih vrstah na soncu in dežju. Najbolj neučakani bodo lahko od sobote naprej obiskali ladjo, na kateri običajno pluje okoli 2000 pripadnikov kitajske vojne mornarice.
Obiskovalce bo do Liaoninga vozila posebna ladja, nato pa se bodo s posebno premično platformo povzpeli na krov letalonosilke, od koder jih bodo popeljali na ogled dela od njenih 3800 prostorov, vključno s spalnicami, telovadnico, nadzorno sobo in, seveda, hangarjem, v katerem so nameščeni helikopterji in nekaj lovskih letal J-15, ki so prav tako simbol nacionalnega ponosa. Ta letala so bila zasnovana po vzoru sovjetskih Su-33 in prilagojena za vzletanje in pristajanje na letalonosilki. Izdelali so jih v kitajskem vojaško-industrijskem kompleksu v Shenyangu.
Lovsko letalo J-15, še en simbol kitajskega nacionalnega ponosa, na krovu Liaoninga. Foto: Anthony Wallace/AFP
Pomenljivo plutje mimo Tajvana
Z letalonosilko je v Hongkong priplula tudi spremljevalna flotilja, ki jo sestavljajo dva rušilca in fregata. Vse odkar je bojno ladjevje izplulo iz matičnega pristanišča v mestu Quingdaou v pokrajini Shandong, je vsa regija opazovala, po kateri trasi bo plulo, še posebej pozorno, ali bo obplulo Tajvan z zunanje strani ali pa bo krenilo skozi Tajvanski preliv, za kar so se na koncu odločili.
Tako je kitajski partijski in vojaški vrh sicer demonstriral svojo moč, obenem pa se je izognil nervozi, ki bi jo Liaoning izzval s plutjem okoli tajvanskega otoka in mu na ta način sporočil, kje so kitajske meje.
Dvotedenska vaja Liaoninga in njegove bojne skupine je obenem tudi znak, da Kitajska znižuje tolerančni prag do navzočnosti tujih vojaških ladij in letal v regiji, ki jo ima za svojo.
Pred enim mesecem so nad Južnokitajskim morjem leteli ameriški strateški bombniki B-1B lancer, ki so poleteli iz ameriškega oporišča na Guamu in preletavali sporne otoke v tem morju, ta teden pa je prav tak ameriški bombnik v družbi japonskih lovcev vadil nočne akcije nad Vzhodnokitajskim morjem.
Ameriški strateški bombnik B-1B lancer nad Pacifikom. Foto: Reuters
Liaoning je priplul, da pokaže, kdo je gospodar kitajskih voda. Hongkonžani so ga pričakali z mešanimi občutki. Domoljubi so bili ponosni, tisti, ki so se prejšnji teden v desettisočih udeležili protestov za demokracijo, pa v veliki ladji vidijo predvsem grožnjo svoji svobodi.
Vojaški orkester je začel slovesnost ob dobrodošlici letalonosilki s kitajsko himno, katere kovinski zvok je preglasil vsak glas protesta.
Video: Reuters
___
* Živijo (kit.)
