Tiskane izdaje
Bogota – Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je v torek sporočil, da so prekinitev ognja z levičarskimi uporniki gibanja Farc podaljšali do konca meseca, do takrat pa upa, da bodo uspeli dokončati mirovni sporazum, ki so ga volivci na nedeljskem referendumu presenetljivo zavrnili, in končati konflikt, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Kolumbijska vlada je avgusta s Farcom sklenila prekinitev ognja, ki naj bi trajala do pričakovane potrditve mirovnega sporazuma na referendumu. Po njegovi zavrnitvi so sedaj prekinitev ognja podaljšal do 31. oktobra.
Santos se bo danes srečal z voditelji kampanje proti mirovnemu sporazumu v okviru prizadevanj, da bi z nacionalnim dialogom rešil zgodovinski mirovni sporazum, ki ga je 26. septembra podpisal z vodjo Farca Rodrigom Londoñom, da bi po 52 letih končali konflikt, ki je terjal 220.000 življenj, več milijonov ljudi pa je bilo prisiljeno zapustiti svoje domove.
Nasprotniki želijo izpogajati nov sporazum, saj so prepričani, da so v sedanjem preveč popuščali upornikom, predvsem glede tega, da so jim zagotovili mesta v kongresu in znižane kazni tistim članom Farca, ki bodo priznali vojne zločine.
Zunanja ministrica Maria Angela Holguin je v torek dejala, da je pripravljenost na spremembo sporazuma v rokah Farca in ne vlade, saj so uporniki za sedanji sporazum, za katerega so se pogajali štiri leta, dejali, da je dokončen.
Pogajalci vlade in Farca so se v torek v Havani sestali na pogovorih o korakih po zavrnitvi sporazuma na referendumu, niso pa še sporočili, ali so dosegli kak dogovor.
Na referendumu, ki se ga je udeležilo 37 odstotkov volivcev, so sporazum zavrnili s 50,2 odstotka proti 49,8, potem ko so ankete napovedovale gladko potrditev.
Zavrnitev referenduma je predsednika spravila v zadrego in pretresla njegovo vlado. V torek je odstopil minister za izobraževanje, mediji pa so poročali, da je odstop ponudilo še šest ministrov, med njimi tudi zunanja ministrica.
Po ocenah poznavalcev bi sicer sedanji mirovni sporazum teoretično lahko uresničili, saj zakonsko referendum ni bil obvezen, tako da gre pri njegovi uresničitvi bolj za politično kot pravno vprašanje, še navaja STA.
