Tiskane izdaje
New York – Podobe opustošenja s karibskih otokov so okrepila nenehna opozorila oblasti ter sprožila zgodovinsko evakuacijo na jugu Floride. V sončni državi so navajeni orkanov, toda Irma je najhujši doslej. Uničila je otoka Barbuda in St. Martin, kjer že pričakujejo Joseja, nov orkan z močjo 4. stopnje.
Irma je zalila otočje Turks in Caicos z več kot štirimetrskimi valovi, podobno kot Bahame, za severno obalo Kube in Haitija pa so včeraj napovedali najmanj poldrugi meter višje morje, ki ga bodo vetrovi potiskali proti kopnemu. V ZDA naj bi dosegla kopno v noči na nedeljo, vetrni sunki naj bi še vedno presegali 240 kilometrov na uro, kar pomeni izruvana drevesa, porušeno električno napeljavo ter razkrite strehe tudi na trdno zgrajenih stavbah. »Čaka nas grožnja, ki bo opustošila državo,« je napovedal Brock Long, vodja zvezne agencije za izredne razmere Fema.
Evakuacija Floride
Na območjih, za katera je bila razglašena obvezna evakuacija, živi več kot milijon prebivalcev, a jih oblasti ne morejo prisiliti, naj zapustijo domove. Kljub temu se je že v četrtek začela množična selitev, na tisoče avtomobilov je zapolnilo avtocestno omrežje, na bencinskih črpalkah so se vile vrste, v Miamiju je bila več kot polovica avtomobilov brez goriva. Podobno natrpana so bila letališča, letalske družbe pa so omejile dvigovanje cen vozovnic, kljub obsežnemu povpraševanju. Guverner zvezne države Rick Scott že ves teden spodbuja prebivalce, naj odidejo na varnejša območja, če imajo možnost. »Ko se bo ujma začela, vas ne bomo mogli več rešiti. Zato nam že zdaj sporočite, če potrebujete pomoč,« je opozoril Floridčane.
Čeprav naj bi središče orkana potovalo po Floridi in nato med pomikanjem proti severu slabelo, so sprejeli varnostne ukrepe tudi v Georgiji in Južni Karolini ter ukazali evakuacijo najnižjih obalnih območij okoli mest Savannah in Charleston. Floridski guverner je opozoril prebivalce, da je Irma širša od zvezne države in lahko povzroči nevarne razmere na obeh obalah, ne samo na vzhodni, zato na zahodni ne smejo biti brez skrbi. Pri tem upajo, da ne bo podobne zmede kot leta 1999 ob evakuaciji pred orkanom Floyd, ko so se sever Floride, Georgija in obe Karolini spremenili v gromozanski prometni zamašek.
Sledovi opustošenja
Strah ogroženih so povečali posnetki s karibskih otokov, ki so že prestali Irmin orkanski piš. Na Barbudi so po besedah premiera Gastona Browna skoraj vse stavbe v ruševinah. Na francoskem St. Martinu je po uradni oceni uničenih 95 odstotkov otoka, včeraj so poročali o najmanj devet mrtvih. Karibska ozemlja Francije, Nizozemske in Velike Britanije so bila med najbolj prizadetimi, pri čemer so slednjo obtožili, da je priprave na orkan vzela precej lahkomiselno. Britanski zunanji minister Boris Johnson se je odzval z napovedjo, da bodo regiji pomagali s 35 milijoni evrov nujne pomoči. Nizozemski kralj Viljem Aleksander je napovedal, da bo jutri obiskal njihovo stran otoka St. Martin, podobno naj bi francoski predsednik Emmanuel Macron prišel »takoj, ko bo vreme to dopuščalo«.
Ameriški Deviški otoki so bili prvo ozemlje ZDA, ki se je soočilo z ujmo. Vetrovi so odnesli številne strehe, električno omrežje je v razsulu, poplavljeni sta bili dve zavetišči, osrednja bolnišnica pa je bila tako poškodovana, da so jo morali zapreti. Ozemlje je že pred tem imelo velike finančne težave, podobno kot Portoriko, kjer je bilo škode precej manj, kljub temu pa je bilo več kot 60 odstotkov gospodinjstev brez elektrike. Otok Hispaniola, na katerem sta državi Dominikanska republika in Haiti, se je izognil najhujšemu udaru, iz precej revnejšega Haitija so poročali o precejšnji škodi po poplavah in okvarah električnega omrežja. Na Kubi so evakuirali več kot 50.000 turistov, večino iz letovišč na severni obali komunističnega otoka.
Neprijetna resnica
Emmanuel Macron je med obiskom v Grčiji poudaril, da se mora celotna mednarodna skupnost povezati z ukrepi proti podnebnim spremembam in se tako odzvati na vzroke takšnih katastrof. »Vse odločitve na mednarodni ravni nas morajo voditi k boju proti segrevanju ozračja,« je dejal in dodal, da to prizadene vse. Toda podnebni zanikovalec Scott Pruitt, ki ga je Donald Trump imenoval na čelo ameriške okoljske agencije Epa, je opozarjanje na podnebne spremembe in njihove posledice med divjanjem Irme označil za »brezčutno«. Po njegovih besedah se agencija osredotoča na pomoč ljudem, ki se pripravljajo na udar orkana, predvsem z zagotavljanjem pitne vode in goriva.
Prav tako ni hotel komentirati trditev strokovnjakov, da čedalje toplejše ozračje krepi moč vremenskih ujm, saj »zdaj ni čas za tovrstne razprave«. Podobno se je odzval tudi po orkanu Harvey v Teksasu, toda znana aktivistka za boj proti segrevanju ozračja Naomi Klein je zapisala, da je ravno zdaj pravi trenutek za opozarjanje na posledice. »Iskreno govorjenje o tem, kaj poganja to serijo naravnih katastrof, ni nespoštljivo do ljudi na frontnih črtah. V resnici je edini način za resnično spoštovanje njihove izgube in naše zadnje upanje za preprečitev prihodnosti s številnimi novimi žrtvami,« je zatrdila.
